Avtor: Nejc Mravlja
29. 1. 2019, 09.46
Zdi se, kot bi presegel samega sebe. Končal najzahtevnejši preizkus. Po skoraj dveh desetletjih bogatenja italijanskih kazenskih prostorov, po ničkoliko sezonah bojevanja med domačo nogometno elito bi izkušenega napadalca lahko pobarali o načrtih po zadnji odigrani tekmi. Toda on v sebi skriva nekaj nerazložljivega. Minilo je toliko let, brez da bi v enem samem prvenstvu presegel magično mejo 15 zadetkov in naposled se je zgodilo že drugo sezono zapored. S 16 napadalnimi prebliski celo vodi na trenutni prvoligaški lestvici strelcev. Zaključek športne poti Sampdoriine številke 27 ne spominja ne na križev pot, še manj na postopen padec v sivo povprečje. Še več: deluje, kot bi želel dokazati, da njegov način čaranja z žogo poka od neusahljive energije, neutrudnosti in vztrajnosti. Moderna in na nogometni svet prilagojena poosebljena različica Duncana MacLeoda, priljubljenega lika iz TV in filmske franšize Highlander.
Neapeljske umazane sanje
Za dokončen vzpon na vrh je potreboval precej časa. Morda gre vzroke iskati v okoliščinah, ki mu niso dopuščale popolnega razcveta. V prvi vrsti psihološka prepreka, ki ga je docela zaznamovala in pustila posledice. Rojen v predmestju Neaplja (v termalnem letovišču Castellammare di Stabia), je leta 2009 uresničil življenjske sanje. Sklenil je pogodbo z Napolijem, a še ni slutil, da ga v mestu pod Vezuvom čaka nočna mora. Za pomoč po vdoru v njegov uporabniški račun tedaj priljubljenega komunikacijskega orodja Windows Messenger je poprosil policijskega inšpektorja Raffaeleja Piccola. Slednji je novo poznanstvo izkoristil za manipulacijo z nič hudega slutečim nogometašem in mu pričel greniti življenje. Stalno nadlegovanje se je razvilo do te mere, da je Quagliarelli pošiljal anonimna pisma, v katerih mu je grozil, da bo razkril igralčevo domnevno tesno povezavo s Camorro in pikantne pedofilske zgodbe, v katere naj bi bil dotični vpleten.
Navzlic izmišljenim obtožbam se je napolitanska idila hitro razblinila. Nogometaš se je po kratki sezonski epizodi v modrem dresu poslovil in preselil k Juventusu. Razlog več, da je v očeh Napolijevih tifozov postal izdajalec in prodana duša. Fabio je šele pred kratkim javnosti predočil dejanske razloge za tedanjo selitev v Piemont: »Anonimno so mi grozili več kot pet let. Ne morete si predstavljati, kakšna napetost je tedaj vladala v družini. Ker je bil nadlegovalec pripadnik policije, me je redno obiskoval in bdel nad vsem dogajanjem. Od nas je zahteval, da mu izročimo anonimke s prstnimi odtisi osumljenih oseb in nenehno ponavljal: ”Zlikovcem smo za petami, ujeli jih bomo … ” K sreči je oče kmalu spoznal resnico. Piccolovi nadrejeni grozilnih pisem niso nikdar videli, inšpektor (dejanski nadlegovalec) jih je hranil pri sebi.«
Vstajenje
Quagliarellov »Mefistofeles« je bil naposled obsojen leta 2017. V vmesnem času se je ostrostrelec opomogel, kolikor se je lahko in si, oddaljen od Neaplja, utrdil ugled enega najbolj prefinjenih napadalcev v vesolju »calcia«. Prave prebojne sezone s strelskim presežkom pa ni in ni bilo. Statistično se je najbolj izkazal v prvem letu pri Torinu (34 tekem, 13 zadetkov). Sprožilni moment pa je predstavljala selitev k Sampdorii leto zatem. Tu se je spoznal z metodami trenerskega posebneža Marca Giampaola, vnetega zagovornika napadalne, mobilne igre, osnovane na izdatni posesti in sinhronem delovanju ekipe, ki v nekaj potezah s prgiščem dotikov lahko dostojno zmede nasprotnikovo obrambo. Miselnost, ki v mnogočem spominja na slog Giampaolovega mentorja Maurizia Sarrija, ki ga je učenec nasledil poleti 2015 v Empoliju: »Od Sarrija sem pobral prenekateri pogled, ne nazadnje v večino njegovih idej verjamem tudi sam.«
Povzdignjenje
Omenjeni principi so na Quagliarello delovali kot naročeni. Giampaolo nenehno teži k za oko privlačnemu nogometu. »Don Fabio« je rojen ustvarjalec, »fantasista« s pretanjenim občutkom za gradnjo napadov in njihovo hladnokrvno zaključevanje. Trener mu v zametkih akcij dopušča ogromno svobode v gibanju in redno kombiniranje s snovalcem napadov v shemi 1-4-3-1-2 (običajno je to Urugvajec Gastón Ramírez ali Italijan Riccardo Saponara). Po minuli sezoni, ki jo je sklenil z zavidljivimi 19 goli, je v novi že dosegel tri manj. Zadnja predstava proti Udineseju je potrdila Fabiev vpliv na uspešnost ekipe: zadel je iz obeh enajstmetrovk in z asistenco Manolu Gabbiadiniju aktivno sodeloval v akciji za zadnji gol, ki je pomenil potrditev visoke zmage (4-0).
Izkupiček: nekdanji član Napolija je strelsko serijo podaljšal na enajst zaporednih prvoligaških tekem. Dosežek, ki je pred njim uspel le Gabrielu Batistuti v dresu Fiorentine. Ob koncu sobotne preizkušnje je čustveno pristavil: »Že ob omembi priimka Batistuta dobim kurjo polt. Kar težko si je zamišljati vse skupaj …« Pa vendar se je zgodilo. Bližajoči se 36. rojstni dan, 16 zadetkov in 6 asistenc. Občutek, da je konec zgodbe o sožitju »Don Fabia« in »calcia« morda oddaljen, če ne celo zelo oddaljen, je vse močnejši.
Foto: Šport TV
