V 13. izvedbi po moči in odmevnosti drugega mednarodnega južnoameriškega nogometnega klubskega turnirja, uradno imenovanega Copa Total Sudamericana, bomo v noči na četrtek dobili novega zmagovalca. Bo to sedmič uspelo argentinskemu ali prvič kolumbijskemu predstavniku?
Stadion Estadio Atanasio Girardot v drugem največjem kolumbijskem mestu Medellínu je pred tednom dni gostil prvi finalni spopad dveh klubov, ki sta zgoraj omenjeno lovoriko vsak po enkrat neuspešno naskakovala, kolumbijski Club Atlético Nacional v krstni sezoni tekmovanja, leta 2002, ko ga je v finalu premagal argentinski San Lorenzo s skupnim izidom 4-0, leto zatem pa še Atléticov tokratni tekmec in ob San Lorenzu še drugi član elitne argentinske peterice t.i. »cinco grandes del fútbol argentino« (tvorijo jo še Boca Juniors ter kluba, ki domujeta na aveniji Avellaneda, Independiente in Racing Club), Club Atlético River Plate, ki je v odločilnem dvoboju za naslov s skupnim rezultatom 3-4 klonil proti perujskemu Ciencianu. Vse od tedaj do minule srede ne prvi ne drugi niso nastopili v velikem finalu kakega mednarodnega tekmovanja in po več kot 4000 pretečenih dneh sta oba znova pred zgodovinsko odločitvijo in tekmo, ki obema lahko poteši silno močan apetit po bogatenju klubskih vitrin.
Zadnja mednarodna naslova
Tako River kot Atlético se bojujeta za šesto mednarodno lovoriko v zgodovini klubov, Argentinci so zadnjo osvojili pred 17 leti, in sicer so decembra leta 1997 dvignili pokal v že izumrli Supercopi Sudamericana, Kolumbijci pa na nov naslov na meddržavni ravni čakajo dobrih 14 let, ko so slavili v prav tako že nekoliko pozabljeni Copi Merconorte.
2014
Letos imata kluba po dolgem času novo priložnost, da zablestita na mednarodni sceni in za vselej zaznamujeta tudi pokal Sudamericana. Oba sta v tej izvedbi tekmovanja med vsemi pokazala največ spretnosti, odločnosti in borbenosti, ki obe zasedbi že tako ali tako krasijo v zadnjih mesecih. River Plate je vse od začetka leta v izvrstni formi, od aprila do sredine novembra je nanizal veličastnih 31 uradnih tekem brez poraza in tako izenačil klubski rekord iz leta 1922 (v Argentini je daljši niz uspel le Racing Clubu leta 1966 z 39 tekmami brez poraza in Boci Juniors, ki med aprilom 2011 in marcem 2012 ni klonila na 36 zaporednih tekmah). Po poletni menjavi na mestu trenerja, ko je klubsko legendo Ramóna Díaza (ta je spomladi s klubom po 6 sušnih letih osvojil naslov argentinskega prvaka), zamenjala manj izkušena, a za zgodovino kluba prav tako pomembna osebnost, nekdaj imeniten napadalni vezist, Marcelo »punčka« Gallardo, je klub iz tekme v tekmo igral bolje. Gallardu je uspela zmes izkušenj in mladosti, s sodelavci je ohranil okostje ekipe, ki je blestela v spomladanskem delu domačega prvenstva (Torneo Final), jo okrepil z zgolj enim nogometašem, potomcem hrvaških priseljencev Leonardom Pisculichijem, ki je poskrbel za nekaj ključnih zadetkov, tako v jesenskem delu prvenstva (Torneo de Transición) kot na mednarodni sceni v pokalu Sudamericana. »Piscu« je odločil polfinalni dvoboj z večnim rivalom, obenem pa mestnim tekmecem, Boco Juniors, minulo sredo pa na severozahodu Kolumbije poskrbel še za zadetek, ki se lahko izkaže za ključnega v pohodu »Milijonarjev« na vrh južnoameriške mednarodne konkurence. Za pomembno potezo se je izkazala vrnitev v tujini posojenih Urugvajcev, vezista Sáncheza in napadalca Rodriga »bolhe« More, imenitno formo pa je jeseni potrdil že spomladi odlični strelec in kolumbijski reprezentant Teofilo Gutiérrez. Vse omenjene adute od tekme do tekme uspešno dopolnjujejo izkušeni in zanesljivi vratar Barovero, branilci Mercado, Pezzella, Funes Mori, Maidana in Vangioni (predvsem za slednjega vlada veliko zanimanje na evropskem tržišču), preudarni vezist »Kitajec« Rojas in nepopustljivi Leo Ponzio, ki je konec septembra v udarni zasedbi zamenjal poškodovanega zelo nadarjenega mladeniča Matíasa Kranevitterja. Ekipo so mestoma oplemenitili še člani Riverjeve mladinske ekipe, ki so pred dobrima dvema letoma pod vodstvom trenerja Césarja Laraigneéja osvojili mladinsko različico pokala Libertadores, danes pa s pridom izkoriščajo vsako ponujeno priložnost v članskem moštvu: Giovanni »El Cholito« Simeone (sin slovitega trenerja madridskega Atlética), Augusto Solari (bratranec v Evropi bolj znanih Santiaga in Estebana Solarija), Boyé, Driussi, Mammana in drugi. Pred nekaj tedni je z vrnitvijo po težji poškodbi konkurenco v napadu zaostril še Fernando »bikec« Cavenaghi, ki je na zadnji prvenstveni tekmi z Banfieldom poskrbel za 100. in za 101. gol v majici rdeče-belo-črnega kluba in se tako uvrstil med 13 naj strelcev River Plata vseh časov.
Juan Pablo Angel v dresih ene in druge ekipe
Veliko adutov torej. Svoje premore tudi Riverjev tekmec, Atlético Nacional, pri katerem trener »profesor« Juan Carlos Osorio, podobno kot Gallardo, goji prepoznaven slog igranja, prilagojen modernim nogometnim smernicam, katerih podrobnosti je pretkani kolumbijski strokovnjak dodobra spoznal v prvih letih novega tisočletja, ko je služboval pri članu angleške Premier League, Manchester Cityu, kot član strokovnega štaba pod Kevinom Keeganom in Stuartom Pearcom, vse skupaj pa nadgrajuje zlasti zadnji dve leti in pol, odkar vodi »Verdolagas«, s katerimi je v tem kratkem času osvojil kar 6 lovorik. V lovu na prvo mednarodno ima na voljo širok, raznolik in sila složen igralski kader. Vlogo prvega vratarja opravlja Argentinec Franco Armani (zanimivo, že od otroštva navijač River Plata), ki ga v fazi obrambe dopolnjujejo branilci Bocanegra, Pachito Nájera in visokorasli Henríquez, ekipi poveljuje kolumbijski reprezentant, vezist Mejía, priprava napadov pa je pristojnost igrivega Edwina Cardone, ki z žogami redno »hrani« napadalce Luisa Ruíza, Guisaa, Copeteja, Trélleza in Orlanda Berría, ki se je izkazal z zadetkom na prvem dvoboju. Namenoma smo v tem izboru izpustili igralca, ki ni dobil priložnosti na prvi tekmi, je pa odmevno zaznamoval tako Atlético Nacional kot River Plate, in sicer tudi evropskemu občinstvu dobro znanega strelca Juana Pabla Ángela, ki je konec 90-ih let blestel pri »Milijonarjih« (še danes je 25. naj strelec Riverja z 62 zadetki, z Aimarjem, Ortego in Saviolo je tvoril izvrsten napadalni kvartet t.i. »Cuatro Fantásticos«), medtem ko je kariero pričel pri Atléticu Nacional, v teh tednih pa se v dresu zeleno-belega moštva (trenutno je 8. strelec v zgodovini kluba z 71 zadetki) tudi poslavlja od aktivnega igranja nogometa, za konec kariere pa bi rad prišel do prestižne mednarodne lovorike.
Če sklenemo, tudi Atlético premore zelo disciplinirano in, glede na igralna mesta, odlično zapolnjeno zasedbo, za katero bi oteževalno okoliščino lahko predstavljalo število tekem, klub iz Medellína bo nocoj odigral že 86. letos (sic!), medtem ko River na drugi strani čaka 51. uradna tekma v tem letu, za oba nedvomno najpomembnejša, čeprav tako eni kot drugi ostajajo v igri še za domači lovoriki in bosta o njej odločali že konec tedna. Atlético mora za ohranitev upanja po finalu domačega prvenstva (Torneo Finalización) doma nujno premagati Independiente iz Santa Fe-ja in upati, da Atlético Huila v gosteh ne premaga Once Caldas-a, River pa zmagati v gosteh pri Quilmesu, obenem pa se nadejati, da vodilni klub jesenskega dela argentinskega prvenstva, Racing, doma ne bo ugnal moštva iz Mendoze z imenom Godoy Cruz. Vendar o tem bosta obe ekipi razmišljali po nocojšnjem večeru, v katerem bomo v argentinski prestolnici Buenos Aires, na največjem argentinskem stadionu z imenom Estadio Monumental, dobili novega, že 12. zmagovalca v pokalu Sudamericana. Če do naslova pride River Plate, bo zmagovalec sedmič postal argentinski klub (River bi postal šesti argentinski predstavnik s to lovoriko: po Boci Juniors, ki je kot edina ekipa dvakrat osvojila omenjeni turnir, Arsenalu, San Lorenzu, Independienteju in lanskemu zmagovalcu Lanúsu), medtem ko bi si v primeru uspeha Atlética Kolumbija prvič prisvojila »drugo polovico slave« (špansko »la otra mitad de la gloria« kot v Južni Ameriki poimenujejo omenjeno tekmovanje).
Ker v finalnem dvoboju veljajo posebna pravila in zadetki v gosteh ne štejejo dvojno, izid prve tekme (1-1) daje tako enim kot drugim resne možnosti za končni naslov. Nocoj v primeru izenačenega izida sledi podaljšek dvakrat po 15 minut, če tudi 120 minut povratne tekme ne bo izluščilo dobitnika pokala, pa bo o naslovu odločila loterija enajstmetrovk.
Še več zanimivosti za vas pripravljamo med samim prenosom, ki se prične v noči na četrtek, 10 minut čez 1. uro zjutraj, na Šport TV 1. Veseli bomo vaše družbe.
Foto: minuto30.com, google.com