Avtor: Luka Cotič
5. 12. 2019, 21.22
Predstave osemkratnih zaporednih italijanskih državnih prvakov so v dosedanjem poteku sezone 2019/20 dosegle novo dimenzijo. Postale so namreč še manj prepričljive kot v preteklih letih, ko je nemalo opazovalcev precej ostro kritiziralo vsebino igre Juventusa pod vodstvom Massimiliana Allegrija. Slednji je vztrajno zagovarjal pragmatičen pristop, ki je Juventusu tradicionalno prinašal uspehe. Letos naj bi se pristop konkretno spremenil, zato je bil v klub pripeljan zadnji revolucionar med italijanskimi trenerji Maurizio Sarri. Toda nekdanji trener Napolija se je hitro znašel pred vedno zanimivo nogometno dilemo: ugajati ali zmagovati?
Najbolje bi bilo, če bi lahko moštvo hkrati počelo oboje, a v svetu modernega nogometa javnost v prvi vrsti zaradi visokih denarnih vložkov pričakuje takojšen uspeh. V primeru Juventusa je le-ta trenutno povezan predvsem z osvojitvijo evropskega vrha. Nadaljevanje prevlade na škornju je za marsikoga še vedno samoumevno. Osebno se s tem sicer ne strinjam, ker je zlasti Inter več kot sposoben ogroziti vladarja nogometne Italije. Še posebej bo to veljalo v primeru, da bo Juventus nadaljeval s trenutnimi predstavami, ki so milo rečeno skromne in praktično slehernemu nasprotniku omogočajo presenečenje in končen pozitiven izid.
Najboljšo tekmo v sezoni je Juventus brez kančka dvoma odigral na Derbyju D’Italia z Interjem, v Milanu je zmagal z 2:1 in večnemu tekmecu zadal za zdaj edini ligaški poraz. Tudi vsebinsko je oktobra pokazal več kot Nerazzurri. Na ostalih tekmah je igral precej slabše, a je kljub temu še vedno edina neporažena ekipa v Serie A. Pregovorno neprebojna obramba si je letos privoščila že toliko napak, da je podatek, da je trenutno še vedno najboljša v ligi, naravnost neverjeten. Kako si razložiti ta pojav? Legendarni Marcello Lippi pravi, da Juventus trenutno igra s približno 70 odstotki moči in da bo pravo formo ujel, ko bo to najbolj potrebno.
V pretekli sezoni smo omenjeno krilatico veliko uporabljali v povezavi s torinskim velikanom, ki pa je imel marca že tako lepo prednost, da mu sploh ni bilo potrebno do konca pohoditi stopalke za plin. Posledica igranja v območju udobja v Serie A je bil bržkone prehiter izpad iz Lige prvakov. Videti je, da se moštvo Juventusa osredotoča samo na pomembne derbije. Inter je bil označen za najresnejšega konkurenta v dirki za scudetto, zato je bil pristop na derbiju na dovolj visoki ravni. Pravijo, da se prvenstva osvajajo na “majhnih” tekmah. Na teh Bianconeri letos še niso prepričali, čeprav imajo kakovost, da lahko do vrha napolnijo vsako mrežo.
Resda so si na domala vseh preizkušnjah pripravili zadostno število priložnosti, da bi zgornji stavek lahko uresničili, a je zatajila učinkovitost, kar je prav gotovo posledica polovičarskega pristopa. Ta za zdaj še ni na najhujši možen način kaznoval Juventinov, ki so neporaženi doma in so si izločilne boje Lige prvakov zagotovili dva kroga pred koncem skupinskega dela, kar ni ravno pogost pojav pri Italijanih. Toda zelo hitro lahko pride tudi prvi poraz. Naslednji nasprotnik je Lazio, ki v letošnji ligaški zgodbi igra odlično. Neporažen je ostal na zadnjih devetih tekmah, na zadnjih šestih je zmagal. Doma v povprečju dosega tri gole na tekmo.
Zanimivo bo videti, če bodo omenjeni podatki v povezavi z nedavno izgubo prvega mesta vendarle poskrbeli, da bo Juventus na Olimpicu pokazal svoj pravi obraz. Ne govorim o všečni igri, ki je v italijanskem nogometu skoraj vedno v drugem planu in je tako ali drugače vedno stvar okusa vsakega posameznika, pač pa o stoodstotnem pristopu skozi vseh devetdeset minut. Juventus mora zmagovati, to je pritisk, ki ga prinaša delo v najtrofejnejšem italijanskem klubu. Zato je bolj kot ne jasno, da bo moral Maurizio Sarri vsaj delno žrtvovati svojo nogometno filozofijo, če ne bo želel postati trener, ki bo po osmih letih izgubil primat v Serie A.
Lazio – Juventus, v soboto ob 20:40 na Šport TV 1.
Foto: Šport TV
