Avtor: Nejc Mravlja
21. 1. 2021, 10.27
Skoraj tisočletno tradicijo je pričel poslednji rimski kralj Tarkvinij Ošabni, ki je v 6. stoletju pred Kristusom na odmeven način sklenil 39-letno vladavino – na ravnici med Aventinom in Palatinom je dal postaviti prvi (in največji) stadion starega Rima in poznejšega cesarstva. Sloviti Circus Maximus je svoj prvotni namen upravičeval vse do 6. stoletja po Kristusu, ko je sto let po propadu zahodne polovice imperija okrutni predzadnji ostrogotski kralj Totila leta 549 na omenjenem prizorišču z zadnjo dokumentirano dirko z vpregami ovekovečil svojo drugo osvojitev mesta ob Tiberi. Do danes se funkcija »največjega cirkusa« ni pretirano spremenila, na območju prostranega javnega parka v prestolnici sta svoja zadnja velika uspeha odmevno proslavili tako italijanska nogometna reprezentanca (naslov svetovnega prvaka 2006) in nogometni prvoligaš AS Roma (naslov italijanskega prvaka 2001).
Na povezavo z eno najbolj izstopajočih turističnih znamenitosti večnega mesta je v torek spomnila nogometna Volkulja, a tokrat s povsem drugo noto. Pokalni izziv s Spezio se je na papirju zdel enostaven in tudi največji ciniki bi le stežka vložili evro ali dva v napredovanje še v minuli sezoni ligurskega drugoligaša. Proti pričakovanjem se je večer odvil v povsem drugo smer. 14 kilometrov od »velikega cirkusa« se je slednji na njegovi moderni različici – na slovitem Olimpicu – dejansko zgodil, a v povsem drugačnem vzdušju. Groteskni ekipna in posamična predstava, dva prejeta rdeča kartona v razmiku zgolj 41 sekund, opravljena izmišljena šesta menjava (namesto dovoljenih petih), poraz po podaljšku z 2-4 (ki bo zaradi kršenja tekmovalnega pravilnika spremenjen v poraz za zeleno mizo z 0-3) in izpad iz tekmovanja … so poudarki, ki so tlakovali pot v na vseh ravneh zasmehovanja in sramu vredno vsebino. Se je Roma po eni najslabših tekem v klubski zgodovini znašla na prelomnici?
Lorenzo Pellegrini se je ob robu igrišča neodločno prestopal. Kot večina soigralcev je seznanjen z nogometnimi pravili (čeprav so ta v zadnjih mesecih podvržena spremembam) in je znal prešteti do pet. Ko se je Romin trener Paulo Fonseca na začetku podaljška pripravljal na doslej nevideno šesto menjavo, kapetanu nekaj ni dalo miru. »Gre za šesto, kajne? Šest menjav?« Večkratni pomislek in opozorilo trenerju, ki je brezpogojno zaupal tehničnemu vodji Gianluci Gombarju, ni zaleglo. Gombar je vztrajal pri svojem in četrtemu sodniku Fabriziu Pasqui pišmeuhovsko in v nasprotju s pravili naznanil nastop še šestega rezervista.
Po Jordanu Veretoutu, Ricku Karsdorpu, Carlesu Pérezu in Edinu Džeku sta priložnost dobila še Daniel Fuzato in Roger Ibañez. Rezervist preveč. Pravilnik v italijanskih nogometnih tekmovanjih (pokal, superpokal) je namreč jasen: če ekipa v podaljšku lahko izkoristi dodatno četrto okno za menjave, njihovo število ostaja omejeno na pet. In ker glavni sodnik nima dovoljenja za preprečitev nedovoljene menjave, so posledice neizbežne. Osramočena Volkulja bo tekmo po porazu na domačem igrišču izgubila še za zeleno mizo. Klubska uprava se je za groteskni vložek dan po zgodovinskem obračunu malomarnemu tehničnemu vodji zahvalila za sodelovanje.
Ni bilo prvič …
Če bi šlo za edinstven primer, bi vpleteni neljubi dogodek prespali, obrnili list in zrli v lepšo prihodnost, toda realnost je nekoliko bolj kruta in je po sredinem debaklu Romo potisnila še nekoliko globlje v farsično morje. 19. januar 2021 predstavlja le nov zagon že utečenega razglašenega galopiranja. Fonsecovo moštvo je sezono pričelo s še enim porazom za zeleno mizo. Na prvem prvenstvenem izzivu je doma remiziralo s Hellasom iz Verone (0-0), a je Romini stroki z vključitvijo v igro Amadouja Diawaraja, ki ni imel pravice nastopa, uspel še en presežek.
Tokrat so odgovorni storili še korak dlje. Fiasko ob šesti menjavi se je zgodil le nekaj dni po sila skromni predstavi in boleče visokem porazu z največjim sovražnikom – mestnim tekmecem Laziem (0-3). Da bi se Pellegrini in druščina oddolžili zvestim tifozom, bi morali v sredo prikazati nekaj povsem drugega. Še posebej, ker bi bilo zanje bolje, da bi se namesto preprečevanja napak spremljevalnega osebja ob igrišču raje ukvarjali z vsebino na njem …
Pozor, sledita izziva polna pasti
Spezia je že po petnajstih minutah vodila z 2-0. Roma je odgovorila s ponosom in tehnično dovršenostjo. Izid 2-2 je tekmo zavlekel v podaljšek, kjer je rumeno-rdečim šlo vse narobe. Gianluco Mancinija je z igrišča odpihnil drugi rumeni karton, dobre pol minute pozneje je popolnoma neposrečen izlet z rdečim drago plačal še vratar Pau López. Dve izključitvi v razmiku 41 sekund? Zavidanja vreden presežek slabe komedije še pred nezaslišanima peto in šesto menjavo (ideja zanju je plod kompenzacije za vratarjevo predčasno pot v slačilnico). Tovrstni potek nogometnega dela večera se ni mogel končati drugače kot z zaključnim punchlinom: z devetimi proti enajstim je četrtouvrščena ekipa na prvenstveni lestvici ostala brez nastopa v četrtfinalu pokala (kjer se ne bi znašla niti v primeru izbojevane zmage) po zaslugi prebliskov Danieleja Verdeja in Rickyja Saponare, ki si je v 119. minuti dovolil predrzen vložek: z lobom, ki je na moč spominjal na bravure Romine ikone Francesca Tottija, je začaral tragičnega junaka Daniela Fuzata.
Ob spremljanju prizorov po zadnjem sodnikovem pisku se je marsikateremu gledalcu porodilo vprašanje: je Roma odigrala celo najslabšo tekmo v svoji bogati zgodovini? Tudi najbolj zagrizene Volkuljine tifoze, ki so med skoraj trinajstletnim čakanjem na novo lovoriko (po osvojenem pokalu spomladi 2008) nedvomno na novo definirali pričakovanja in želje, bi tudi z upoštevanjem v novinarskih krogih tako opevanih načel objektivnosti in pragmatizma zamikal pritrdilen odgovor. Na Romino nesrečo bo po torkovem skoku na glavo v prazen bazen iz njega težko hitro zlezti nepoškodovan. Vrtoglavico po bolečem stiku z dnom bo potrebno hitro sanirati in si prizadevati izogniti novemu pretresu možganov. Volkulja bo v naslednjih dveh izzivih skušala pozabiti na groteskni »circo massimo« in popraviti vtis v soboto na novem (tokrat ligaškem) dvoboju s Spezio, v poslednjem januarskem večeru pa ji bo nasproti stal še vselej nepredvidljivi Hellas iz mesta Romea in Julije. V domači javnosti od torka kroži krilatica, da se po jutru dan pozna. Sobotni neuspeh bi lahko pomenil slovo trenerja Fonsece. Odgovorni v klubu se nad pomanjkanjem izbire trenutno nedejavnih kandidatov za potencialno Portugalčevo nasledstvo (Max Allegri, Maurizio Sarri, Luciano Spalletti, Walter Mazzarri, Leonardo Jardim …) nikakor ne morejo pritoževati …
Foto: Šport TV
Video: youtube.com
