Pogovarjali smo se z Lojzetom Grčmanom, ustvarjalcem športne biografije o Urošu Zormanu z naslovom Tako, kot sem rekel, ki nam je zaupal podrobnosti ustvarjanja dela o enem najboljših slovenskih rokometašev vseh časov.
V časih, ko športni svet miruje in imajo ljudje več časa za posedanje doma in branje knjig, je izšla športna biografija Uroša Zormana, ki je prvenstveno nastala pod peresom Lojzeta Grčmana, ki je nekaj minut svojega dne namenil pogovoru o prvi biografiji o slovenskem rokometnem reprezentantu.
Začniva s preprostim vprašanjem, kje je knjiga Tako, kot sem rekel na voljo bralcem?
Delo je na voljo v spletni knjigarni založbe Vida in njihovih spletnih kanalih. Knjigo se da dobiti po naročilu. Prvi bralci so jo že prejeli in njihovi vtisi so več kot vzpodbudni.
Komu je knjiga namenjena, oziroma komu bi mu jo priporočili?
Ko sem se lotil snovanja, je bil moj namen, da se športna literatura z mojim delom še malce poveča, ker športnih biografij v Sloveniji ni veliko. To je celo prva rokometna. Želel sem si tudi prikazati zakulisje Zormanove kariere in mladosti. Tudi tistih njegovih dni pri Slovanu in Prulah, saj je veliko ljudi pozabilo, kakšen je bil Uroš pri 19 ali 20 letih. Z njegovega otroštva je sploh veliko javnosti neznanih zgodb o tem, kaj je počel, s kom se je družil in podobno. Eden glavnih ciljev knjige je bil prav tako spomniti na določene prelomne dogodke za slovenski rokomet, pri katerih je Uroš igral pomembno vlogo.
Od kod je prišla pobuda za biografijo?
Ideja je bila moja. V glavi sem jo dobro razdelal in jo omenil Urošu. O njej je tudi on začel razmišljati in ko sva se dobila, sva videla, da nama je zamisel obema všeč. Od poletja 2018 dalje so se začeli vrstiti najini pogovori.
Kako je potekalo ustvarjanje knjige?
Koncept je zastavljen na številki 40, ker je Zorman pred kratkim dopolnil 40 let, oktobra pa je organiziral svojo poslovilno tekmo. To sta bila dogodka, ki sva ju želela obeležiti kot zaključek nekega obdobja. Biografija tudi vsebuje 40 poglavij, ki jih sestavljajo Uroševe pripovedi in pripovedi sopotnikov njegove kariere. Družinski člani, prijatelji, soigralci, trenerji. Veseli me, da so v delu svoje mnenje povedali vsi selektorji slovenske reprezentance do Ljubomirja Vranješa, z izjemo pokojnega Mira Požuna, ki sva mu z Urošem vseeno v knjigi namenila prav posebno poglavje, pri katerem nama je pomagal tudi Sergej Rutenka. Poleg Rutenke je sicer v biografiji zajeto mnenje številnih izjemnih trenerjev in igralcev. Od Aleša Pajoviča, Veselina Vujovića, Talanta Dujshebaeva, Kasima Kamenice in drugih. Vse sem poizkušal povezati v kronološko celoto in predstaviti na humorističen način s pomočjo številnih anekdot. Pri tem mi je pomagal Ognjen Backovič, s slikovnim materialom, ki je prisoten v vsakem poglavju, pa me je podprl Slavko Kolar.
Kaj novega v biografiji lahko izvemo o Urošu Zormanu?
Podrobnosti iz njegovih mladostniških dni. Morda kakšno neumnost, kaj zabavnega. Precej neznana zgodba je tudi njegov prihod v Kielce, kamor sprva ni želel. Bil je navajen na toplo špansko vreme. Dolgo se je odločal, a na koncu vseeno podpisal za poljski klub in tam ostal kar deset let, osvojil naslov evropskega prvaka in začel tlakovati svojo trenersko pot.
Bi za konec še sami kaj dodali?
Vesel sem, da so prvi odzivi zelo v redu. Tako z Uroševe strani kot od ostalih. Delo je moj prvenec, saj sem bolj vajen pisati novinarske članke. Zadovoljen sem, da je končni produkt berljiv ter zanimiv in ob njem bralec ne zaspi.
Foto: Lojze Grčman, Sportida.com