Avtor: Uroš Puš
12. 10. 2020, 17.31
Govora je seveda o draftu oz. naboru in free agencyju oz. trgu prostih igralcev. Predvsem slednji je na vratarski poziciji postregel z nekaj spremembami in poskrbel, da bo tudi prihajajoča sezona lige NHL čudna. Kar nekaj golmanov, pravzaprav klubskih legend, ki smo jih bili dolga leta vajeni spremljati v »matičnih klubih«, je zamenjala klubske barve. Ni bilo prostora za sentimentalnost, pretekle zasluge, navijaško negodovanje in vse ostale stvari, ki v evropskem prostoru (pre)mnogokrat igrajo veliko, morda celo odločilno vlogo pri ostanku takšnih igralcev v njihovem primarnem okolju. Skupek vseh teh sprememb pa le eden. »BUSSINES FIRST« oz. najprej posel, kot temu pravijo v Severni Ameriki. Vsi vratarji, ki bodo deležni vrstic v nadaljevanju so klubsko okolje zapustili bodisi zaradi nespremenjenega »salary capa« (81,5 mio. $), bodisi zaradi spremenjene športne politike kluba in s tem povezanih klubskih ciljev v prihodnosti.
Več vratarjev je sicer že zamenjalo delodajalca, a predvsem štiri lahko poistovetimo z zgoraj napisanim. Skupaj so osvojili 3 Stanleyjeve pokale, 2 nagradi Vezina za najboljšega vratarja lige NHL, Olimpijske igre in naslov Svetovnega prvaka.
Pri 38-ih letih se je, kar malce žalostno iztekel njegov čas pri franšizi, ki ga je na naboru za ligo NHL izbrala v sedmem krogu že leta 2000. Do konca sezone 2004/2005 se je razvijal v valilnici hokejskih talentov, švedski Frolundi, kjer je z njim pri slekciji U20 slačilnico delil tudi zdajšnji igralec Jesenic in mnogokratni slovenski reprezentant Andrej Hebar. Liga NHL je na vrsto prišla v zanj sanjski sezoni 2005/2006. Kot »rookie« je na 53-ih tekmah zaustavil kar 92,2% strelov in Švedsko reprezentanco pri 24-ih letih popeljal do naslova olimpijskih prvakov v Torinu. Skozi leta se je uveljavil kot eden najboljših vratarjev v najmočnejšem hokejskem prvenstvu na svetu. V sezoni 2011/2012 je z nagrado Vezina to tudi potrdil. Dve leti pozneje je dobil priložnost igranja v finalu lige NHL, ki pa se zanj in za ekipo ni izšla po načrtih, saj je bil Los Angeles enostavno premočan. So pa bili dovolj močni Švedi, ki so v finalu SP 2017, na krilih Lundqvista premagali Kanado in osvojili naslov. Naslov svetovnega prvaka je tudi njegova tolažba, saj Rangersi v zadnjih 3-eh sezonah niso igrali vidne vloge oz. niso spadali med kandidate ali izzivalce za Stanleyjev pokal. Že začeta prenova moštva pred leti, je z odkupom zadnjega leta Lundqvistove 7-letne pogodbe pri koncu.
S tem pa je konec tudi njegovega poglavja pri New Yorku, kjer se je vpisal med nesmrtne. Rangerse je zapustil z več kot 50!!! franšiznimi rekordi. Ima največ zmag, nastopov, shotoutov oz. tekem brez prejetega gola, najboljši % ubranjenih strelov, največ nastopov v playoffu, 5x pa je sodeloval tudi na tekmi zvezd. In še bi lahko naštevali, a bojim se, da bi se prebiranje njegovih dosežkov zavleklo pozno v noč. Skrtka, vratar čigar številko bodo Rangersi ob njegovem odhodu z ledenih ploskev zagotovo dvignili pod strop. Najprej pa bo z Washingtonom poskušal napasti lovoriko, ki si jo najbolj želi. Stanleyjev pokal.
Eden najbolj podcenjenih vratarjev v ligi, je bil s strani Chicaga na naboru izbran v 2-em krogu, leta 2003. Kar 8 let je minilo, da je Crawford dočakal resnejšo priložnost v ligi NHL, medtem pa je izkušnje nabiral pri podružnični ekipi Rockford IceHogs v ligi AHL in občasno nastopil tudi med velikimi fanti (NHL). Njegova mednarodna kariera ni tako bogata kot Lundqvistova, niti ne spada med najboljše vratarje lige NHL, a ima nekaj kar mnogi nimajo. Dva Stanleyjeva pokala. Oba je jasno osvojil s Chicagom, kjer je blestel na višku moči, a bil, glede na to kaj je pomenil v tej ekipi, vsaj strani zunanjih opazovalcev premalo cenjen. Pri pohodu na naslov je leta 2013 v končnici zaustavil norih 93,2% strelov, dve leti kasneje, pri novem naslovu pa je v playoffu branil z odličnih 92,4%. V zadnjih letih je imel velike težave s poškodbami, zato je od možnih 246-ih tekem nastopil le na 107-ih. Med drugim tudi v letošnji končnici, kjer je Chicago z njegovo pomočjo v playoff kvalifikacijah izločil bolje postavljeni in favorizirani Edmonton.
Ker pa so se tudi v Chicagu že zatekli k prenovi moštva, zanj ni več prostora. Pogodba mu je potekla in GM Stan Bowman je javnosti sporočil, da je ne bodo obnovili. S tem je Crawford pri 35-ih postal prost igralec, Hawkse pa zapušča po 13-ih sezonah. Je edini vratar v zgodovini franšize, ki je večkrat osvojil Stanleyjev pokal, lasti pa si tudi franšizni rekord osvojenih zmag v končnici (52) in odstotek obranjenih strelov (91,8%), kjer je upoštevan minimum 100-ih nastopov za Chicago v ligi NHL. Čustven odhod je ublažil s prihodom v Devilse, kjer bo v mladi in potenti ekipi nosil veliko odgovornost in pomagal pri ponovnem vstajenju franšize v krizi.
Še eden v vrsti velikanov, ki je v ligi NHL do tega trenutka nastopal samo za en klub. Washington je Holtsa, kot je njegov vzdevek, na naboru izbral v 4-em krogu leta 2008. Njegova pot do popolne uveljavitve v Washingtonu je bila, tako kot v večini primerov zahtevna. Še v sezoni 2012/2013 je 25x nastopil v na podružnično ekipi v ligi AHL. V isti sezoni je zbral tudi 36 nastopov za Capse in obranil 92,2% strelov. Vodilni so videli dovolj, da so Holtbya identificirali kot prvega vratarja Washingtonove prihodnosti. Niso se motili. Že v svoji tretji polni sezoni je nastopil na 66-ih tekmah od možnih 82-ih, njegov % obranjenih strelov je bil 92,2% in v njegove roke je romala Vezina, nagrada za najboljšega vratarja lige. S svojimi igrami si je 5x prislužil nastop na tekmi zvezd. Krona kariere je zelo dolgo željen naslov Washingtona v sezoni 2017/2018. In najverjetneje odločilni moment finalne serije njegova čudežna obramba, ki je Capsom prinesla izenačenje na 1-1 v zmagah. Kdo ve kako bi se razpletlo, če Holtby ne bi zaustavil strela Tucha. Na poti do naslova je zaustavil 92,2% strelov in izdatno pripomogel k prvemu naslovu Washingtona v zgodovini franšize.
V ravnokar končani sezoni je imel kar nekaj težav s formo, tudi prihod in predstave Samsonova pa so ob že znanem dejstvu s salary capom vplivale na odločitev vodilnih, da s Holtbyjem po12-ih letih, 486-ih odigranih tekmah in 282-ih zmagah ne obnovijo sodelovanja. Pri 31-ih je pred njim verjetno še nekaj plodnih in uspešnih sezon. Vsaj pri Vancouveru upajo, da bo tako.
Leta 2003 je Detroit v drugem krogu nabora izbral Jimmyja Howarda in v njem dobil dolgoletnega prvega vratarja. Šele po 7-ih sezonah in 192-ih tekmah za podružnično ekipo Grand Rapids Griffins v ligi AHL, je pred sezono 2009/2010 izboril mesto prvega golmana. Tega iz rok ni izpustil, pa čeprav se je zdelo, da do tega lahko pride, ko je nanj v letih 2015-2017 močno pritisnil Petr Mrazek. Howard je interni dvoboj dobil in ostal v Detroitu, kjer si je slačilnico delil tudi z Janom Muršakom. V franšizi Detroita je preživel kar 14 sezon in v tem času odigral 543 tekem. V tem času je bil 2x izbran za tekmo zvezd, sicer pa z DET prav uspešen ni bil. Tudi zaradi totalne prenove moštva, ki jo bo oz. jo nadaljuje GM Steve Yzerman. Prav on je odločil, da Detroit s 36-letnim veteranom ne podpiše nove pogodbe. Na žalost pa Howard svoj klub zapušča po zanj in zanje neuspešnem letu. Howard je na 27-ih tekmah zbral samo 2 zmagi in zaustavil 88,2% strelov. Kljub temu pa bo Howard ostal eden najboljših vratarjev v zgodovini rdečih kril. Z 246-imi zmagami je 3-ji najuspešnejši med vsemi vratarji Detroita, pred njim sta zgolj legendarna Terry Sawchuk s 352-imi in Chris Osgood s 317-imi. Kam, če sploh kam, ga bo popeljala hokejska pot, bomo najverjetneje izvedeli v prihajajočih tednih.
Foto: Šport TV
