pismo ikona
šport TV 1 logo
01:15
Sassuolo - Torino Serie A
šport TV 2 logo
01:15
Real Madrid - Baskonia Španska liga
šport TV 3 logo
00:30
Harlequins - Clermont Auvergne Champions Cup

BLOG: Tovarna prvakov in vzor nogometnemu svetu

Avtor: Žiga Ikič
13. 12. 2019, 14.23

Akademija Atalante je garancija za pohod na nogometni Olimp. Gianluca Mancini je zadnji v dolgi vrsti draguljev, ki so jih skrbno izoblikovali v mladinski akademiji Bergamaschov. Boginja praktično v vsaki generaciji vzgoji igralce za najvišjo raven evropskega in svetovnega nogometa. Klub ima tradicijo, ki temelji na strasti, načrtovanju, inteligentni porabi sredstev in skavtingu.

TOVARNA PRVAKOV

Sistem delovanja je postavil Fermo “Mino” Favini, danes 83-letnik iz Lombardije, ki je nekoč tudi igral za Atalanto. Po koncu kariere se je podal v skavtiranje, zadolžen pa je bil za postavitev kompleksnega sistema delovanja mladinske akademije Atalante. Naloge je opravljal do leta 2015, za tem pa jih je od njega prevzel Maurizio Costanzi. Costanzi si je v Italiji ime naredil z osvojitvijo naslova državnega prvaka s Primavero Chieva iz Verone, kar je v galaksiji uglednih in finančno precej bolje stoječih velikanov vse prej kot pričakovan dosežek.

Kot vodja akademije je mlado ekipo La Dee (Boginje, op. p) prav tako popeljal na vrh mladinskega nogometa na Apeninskem polotoku, ta podvig mu je uspel v minuli sezoni, ko je Atalanta na vrhu zamenjala milanski Inter. Costanzi je v polno zadel z izbiro koordinatorjev mladinske akademija, kjer svoje delo uspešno opravljata “čarovnika” Giancarlo Finardi in Stefano Bonnacorso. Omenjeni tridente vsakodnevno bdi nad 315 mlajšimi in mladimi nogometaši, od katerih je zgolj 35 tujcev.

Osredotočimo se na Bonnacorsa, ki že več kot 10 let skrbi za vsakodnevno osnovno delovanje deležnikov Atalantinega pogona, pred tem pa je leta skrbel za mlajše selekcije v različnih vlogah. Če preskočimo leta, ko se je po končani igralski karieri prebijal z delom pri manj znanih klubih, se zgodba povezana z Atalanto začne leta 1991. Takrat ga je v Atalanto zvabil “maestro” Raffaello Bonifacio, ki v Bergamu velja za institucijo.

“Velja napačna percepcija, da če si tekmo izgubil, nekaj delaš narobe. Ni vedno tako. Treba se je poglobiti. Končni rezultat je število nogometašev, ki čez leta igra poklicni nogomet in to je merilo,” je znan citat Bonnacorse, po katerem se Atalanta ravna že zelo dolgo. “Ključni možje so še Pandolfi in Rebba, koordinatorja podružničnih klubov, glavni skavt Silvani ter vodja podružničnih nogometnih šol Atalante Loris Margotto,” ne pozabi dodati Bonnacorso.

NI VSAKO VLAGANJE SREDSTEV PAMETNO VLAGANJE SREDSTEV

Atalanta ogromne vsote denarja vlaga na letni bazi. A ne gre za tipično vlaganje, ki je praviloma skoncetrirano na prvo ekipo v želji po hitrem ali hitrejšem pohodu na uspeh. Pri Atalanti v prvi vrsti vlagajo v temelje, torej v mladinske kategorije, še najbolj v smislu infrastrukture. Trening center Zingonia je eden najbolj modernih tovrstnih centrov na Apeninskem polotoku in v tem delu Evrope. Tam na številnih terenih z naravno in umetno podlago vsakodnevno trenira več kot 300 nadebudnih nogometašev, ki se pred, med ali po trenažnih procesih oskrbujejo v klubskih zgradbah s sobami, masažnimi ter zdravniškimi prostori, bazeni, restavracijo …

Vse to se vrača, kar je logično, tudi z rezultati. V boju elitnih italijanskih velikanov so črno-modri v minuli sezoni Primavere prišli do tretjega naslova državnega prvaka, nadvse uspešni pa so tudi v aktualni sezoni mladinske Lige prvakov. Tam so v skupinskem delu zasedli prepričljivo prvo mesto pred podmladkom zagrebškega Dinama (ta je Atalanti zadal edini poraz), Manchester Cityja in ukrajinskega Šahtarja.

NOGOMETAŠI, KI SO BILI (IN SO ŠE VEDNO) ODLIČNA NALOŽBA

Kdo vse je obiskoval zdaj že famozno akademijo Atalante. Spisek zvenečih imej je zares dolg, če pa se osredotočimo na modernejši nogometni čas, pa velja izpostaviti imena, kot so: Riccardo Montolivo, Andrea Lazzari, Giampaolo Pazzini, Andrea Consigli, Giacomo Bonaventura, Daniele Baselli, Manolo Gabbiadini, Simone Zaza, Jacopo Sala, Roberto Gagliardini, Manuel Locatelli, Davide Zappacosta, Andrea Conti, Mattia Caldara in še kopica ostalih, ki igrajo bolj ali manj vidne vloge v prvoligaškem nogometu v Italiji in po Evropi.

“V Atalanti sem igral eno sezono, ko sem bil posojen iz Bologne. Že takrat je sistem mladinskega pogona in uveljavitve mladih v članski nogomet potekal sila podobno kot danes. Sam sem takrat spremljal sistematski preboj Montoliva, Lazzarija in Pazzinija v člansko ekipo in to so delali zelo preudarno,” se sistema Atalante spominja Vlado Šmit, nekdanji nogometaš, danes pa trener slovenskega prvoligaša Triglava iz Kranja.

Trenutno je član mladinske ekipe Bergamaschov tudi nadebudni slovenski vratar Matevž Vidovšek, a je klub 19-letnika pred dnevi posodil Reggini.

ODLOČILEN KORAK NAPREJ IN INVESTICIJE, KI SE BODO BOGATO POPLAČALE

Najlepše pri že tako uspešni zgodbi Atalante pa je dejstvo, da ne spremljamo vrhunca, sadovi zastavljenega dela namreč še zdaleč niso pobrani. Prej obratno. Zdi se, da ima zgodba šele odlične nastavke, da se razvije do neslutenih višin. Aktualni rezultati so povedni. Članska ekipa se je prvič v zgodovini kluba, ki ni ne kratka ne skromna, prebila v Ligo prvakov ter se pred dnevi celo povzpela med najboljših 16 klubov na Stari celini. Finance ne bodo težava, Bergamaschi so v skupinskem delu Lige prvakov zaslužili več (39,5 milijona evrov), kot znaša njihov celoletni proračun za plače (36 milijonov evrov).

V ognju pa imajo železa, ki kanijo njihovo blagajno kmalu oplemeniti za še nekaj deset milijonov evrov več. V tej sezoni imajo namreč na posoji v Parmi dva nogometaša, ki sta se v dosedanjem delu močno izkazala in sta tarči povpraševanja večjih klubov. To sta napadalec Andreas Cornelius in vezist Dejan Kuluševski. Potreba po igralnih minutah je Gasperinija prisilila, da je dvojec poslal Crociatom, oba pa sta nadvse pomembna igralca. Šved Kuluševski je zelo vroč, njegove odlične predstave niso neopažene, milanski Inter pa si ga želi odkupiti že v januarju. Bojda se je z igralcem že dogovoril o osebnih prejemkih, odškodnina pa znaša 35 milijonov evrov. Ker nista vpleteni le dve strani, pač pa kar tri, je posel dodatno zapleten, a Atalanta tu ne more biti v vlogi poraženca.

Kje torej iskati ključ, ki je Atalanto iz (spodnjega) srednjega razreda italijanskega calcia izstrelil na plesni oder najbolj bleščečih in premožnih plesalcev? Vsekakor dejstvo, da Atalanta ni več klub, ki bi svoje, praviloma odvečne, nogometaše posojala v Serie B in Serie C. Atalanta je na temeljih znanja in dela zrasla v klub, ki svoje zelo obetavne igralce po igralne minute pošlje v ostale klube Serie A. Tam nosijo veliko odgovornosti in praviloma hitro tudi napredujejo v nogometaše višje ravni.

Primeri, ki potrjujejo tezo so: Etrit Berisha, Marco D’Alessandro in Arkadiusz Reca v SPAL, Boris Radunović in Matteo Pessina v Hellas Veroni, Gianluca Mancini v Romi ter Frederico Mattiello v Cagliariju, ob že omenjenih Corneliusu in Kuluševskemu, ki sta v Parmi.

 

Priporočamo še

1

VIDEO: Vratar v Škofji Loki poskrbel za bombo-lob sezone...Več

2

177 odtenkov neustavljivega Kuna Agüera...Več

3

VIDEO: Slimani globoko v prepovedanem položaju, VAR pa gol priznal...Več

Najbolj brano ta mesec

1

Nori Zlatan že v prvi minuti s kolenom “uničil” Hrvata (VIDEO)...Več

2

VIDEO: Juventus bo moral protinapade še povaditi...Več

3

Italija znova na nogah: VAR spregledal ragbi vlečenje Lautara...Več