BLOG: Prišel, dobil, padel – čas za dostojno slovo

Trener Antonio Conte v Milanu živi sanje vsakega stanovskega kolega. Na voljo je imel čas, izdatne finančne vire, izpolnjene so bile praktično vse zahteve, zato se zgodovinski neuspeh ne sme zaključiti drugače, kot s slovesom. A verjetno ne bo šlo prav gladko ...

V krutem svetu modernega nogometa, sploh tistega na najvišji ravni, se redko zgodi, da bi trenerji imeli izpolnjene prav vse predpogoje za lovljenje zastavljenih ciljev. Nekje manjka finančna moč, drugje kohezija med upravo in strokovnim štabom, spet tretji preprosto ne dobijo dovolj časa, da bi postavili ustrezen sistem.

A tovrstne preglavice so Antoniu Conteju španska vas. Pri milanskem Interju ima vse, kar si sodoben trener v elitnem razredu lahko zaželi. Po prihodu maja 2019 je imel dovolj časa, da je vzpostavil sistem. Klub je vanj verjel tako močno, da predenj v premierni sezoni niso bili postavljeni ultimati po osvojitvi lovorik in naslovov.

V vmesnem času je klub omogočil zelo zavidljive finančne vire za jekleno moč na nogometnem tržišču. Italijan je jasno zaukazal katere okrepitve si želi, pa spisek niti približno ni bil kratek ali poceni, in uprava kluba mu je želje praktično v celoti tudi uresničila. Med drugim so v obdobju Contejevega delovanja v klub prišli Lukaku, Eriksen, Young, Politano, Lazaro, Alexis Sanchez, Godin, Barella, Darmian, Vidal, Nainngolan, Kolarov, Sensi, Hakimi in tako naprej.

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

Prišla je druga Contejeva sezona, v kateri je tudi sam postavil zgolj in samo najvišje cilje. Že od septembra ekipa ne blesti, a estetika bo vedno podrejena rezultatu, zato to prevelika ovira ne bi bila. Če se v Serie A Inter kljub spodrsljajem še vedno drži na odličnem drugem mestu, pa je evropskih sanj konec. Prvič v zgodovini je Inter zasedel zadnje mesto v skupinskem delu Lige prvakov. Evropskih sanj je konec, posledice, ki jih bo klub utrpel, predvsem v luči neusmiljenega koronaobdobja, pa bodo gromozanske.

Antonio Conte je z 12 milijoni evrov na leto z naskokom najbolje plačani strateg v Italiji in med najbolje plačanimi tremi na svetu. Zavoljo tega nosi ogromno odgovornost. Dodajmo, da v času na klopi Interja ni prinesel lovorike, nenazadnje je v finalu Lige Evropa klonil proti Sevilli. Vračam se na uvod zapisa, kjer naštejem vse predpogoje, ki so bili izpolnjeni, da bi zadeva delovala. Pa ne deluje in najbolj elegantno bi bilo, da se strateg sam poslovi od delovnega mesta. Bogato zastavljeni projekt in visoke ambicije naj prevzame kdo od ostalih.

A hitro je bilo jasno, da se verjetno ne bo izteklo tako gladko. Conte se je že v uvodnih medijskih nastopih po remiju proti Šahtarju postavil v obrambni gard in začel obračunavati z novinarji in strokovnimi komentatorji. Najbolj na udaru sta bila Fabio Capello in Anna Billo, sicer soproga športnega direktorja PSG Leonarda, iz Sky Sport Italia, ki sta Conteja spraševala o manku odločnosti na krucialni tekmi in o neobstoju plana B. Poslušali pa smo že znane floskule o sistemu, pravi poti in nesreči s sodniki in VAR…