Avtor: Žiga Ikič
3. 8. 2020, 09.15
Prva stvar. Nimam pojma, kaj se dogaja z Josipom Iličićem. In niti ne želim vedeti. Če bi malce pobrskal po telefonskem imeniku, bi verjetno hitro dobil dokaj natančno razlago ali pa vsaj približno dejansko stanje. Še več, podrsal bi po številkah, ki so med priljubljenimi, pa bi se mi verjetno odstranili vsi vprašaji. A ne želim vedeti. Ker to ni bistveno. Dokler sta zdrava otroka, dokler je zdrava njegova družina in dokler je zdrav eden najboljših nogometašev na svetu v tem trenutku, je vse drugo sekundarnega pomena.
Primarnega pomena je, da ima Jojo svoj mir. Vzemi si ga, Jojo, če ga potrebuješ. Pripada ti. In nihče nima pravice vrtati, sploh pa pisati nepreverjenih, kaj šele bombastičnih zapisov. Ker se tudi sam nikoli ni promoviral preko medijev in je svojo pot utiral le in samo na igriščih. Seveda drži, da bi kakšno uradno sporočilo omejilo natolcevanja ali govorice kolikor-toliko kanaliziralo v vsaj približno točno smer. A tega ne moremo zahtevati.
Jojo, vrni se h koreninam. Najdi svoj mir v bloku, pred blokom, med bloki. Odigraj “hakl” ali dva, če glava želi. Življenjsko pot težko razumejo tisti, ki si je niso tlakovali na neplodnih tleh trdega ter neizprosnega betona, dodatno pognojenega s težkimi preizkušnjami. Takšnimi in drugačnimi. Ljudje bodo razumeli klic po zasebnosti, tudi če se ne boš skrival med štirimi stenami. Tisti drugi so samo hijene nevredne pozornosti.
Že dolgo sem se pripravljal, da v daljšem blogu zapišem predvsem zahvalo Josipu Iličiću. Ker je drugačen in je iz drugačnosti naredil vrlino. Ker je ulico vrnil v nogomet in nogomet na ulico. Ker je je*eni nogometni romantik. Ker predstavlja nekaj, kar v današnjih časih pogosto ni sprejemljivo zagovarjati.
Za daljši blog bo še prišel čas. Najprej bom z nestrpnostjo pospremil Iličića nazaj na igrišča. Ko bo prišel čas za to. Atalanta mu ga bo namenila kolikor ga bo potreboval. Ker predobro ve kdo je in kaj prinaša. Forza, Jojo!
Foto: Šport TV
