Avtor: Žiga Ikič
22. 8. 2019, 13.57
Milanski Inter je klub, ki se je v zadnjih letih lahko redno hvalil s podpisovanjem nadvse donosnih sponzorskih pogodb, odličnim delom marketinga in ostalih pisarniških sfer, ob tem pa je ledino pogosto oral tudi pri delovanju na medmrežju. Vse to so stvari, ki Inter držijo v samem vrhu svetovne klubske smetane. A še vsak odličen koktejl hitro zvodeni, če mu ne primešamo ključne sestavine.
V tem primeru je to rezultat. Inter se je po več letih rešil zanke okoli vratu, ki mu jo je privezala UEFA s finančnim fair playem. Milanski črno-modri so bili vestni in ubogljivi, pogoltniti so morali tudi kakšno izgubljeno priložnost na nogometni tržnici, zdaj pa osvobojeni in lačni prežijo na žrtve, ki mu bodo prišle na pot.
Navijači Interja so v zadnjih sezonah delovali po ustaljenem sistemu. Julija, avgusta in septembra so pogumno napovedovali scudetto, predvsem med decembrom in februarjem je prišla faza “nič ne bo s scudettom, gremo na Ligo prvakov”, april in maj pa sta poskrbela za oklepanje osnovnega cilja, ki mesece pred tem ni bil osnovni, torej preboj v elitno evropsko srenjo.
Nova sezona bo dala veliko odgovorov in prostora za alibije ne bo več. Finančno zelo suveren klub je zamenjal trenerja, očitno limitiranega Luciana Spalettija je nadomestil z “živino“, ki, po juventusovsko, ne gleda na žrtve, po katerih strumno koraka k zmagi. Antonio Conte je ponosen na sedem osvojenih velikih lovorik, med drugim je bil prvak v Italiji z Juventusom in v Angliji s Chelseajem. O nogometu ve vse in v nogometu je videl vse. Zaveda se vloženega in zna se spopasti s pritiskom, ki ga vloženo prinaša.
Ima jasno vizijo, od nje je odvisen in za njo odgovarja. To je vidno tudi pri sestavi igralskega mozaika. Ekipo je očistil igralcev, ki so v zadnjih sezonah postali mlačni v coni udobja in na igrišču niso povsem izpolnjevali nalog. Ivan Perišić je eden od teh, pa Radja Naingollan prav tako. Conte preprosto ne prenese igralcev, ki (pa četudi zgolj navidez) ne “drgnejo kolen” na slehernem treningu in tekmi.
Sestavil si je vojsko, ki ji bo poveljeval, ta pa bo sposobna ponotranjiti ukaze in odpihovati tekmece. Diego Godin je, prav tako po juventusovsko, prišel brezplačno in je rojeni zmagovalec ter vodja. V sredini širok izbor tvorijo prišleki Stefano Sensi, Nicolo Barella in Valentino Lazaro, omenjeni pa bodo znali nadgraditi staroselce v vezni vrsti.
Tudi Maura Icardija ne vidi več v načrtih, Maurito v enakem nahrbtniku, kjer ima nesporno kakovost in nos za zadetke, prinaša tudi kopico težav, s katerimi se Conte in Beppe Marotta nikoli ne bosta ubadala. Lautara Martineza bo raje vodil korpulentni Romelu Lukaku. Belgijec bo popestril izbor inačic, ki jih po novem pri Interju ne bo manjkalo.
Alibijev ni več. Inter je več let trpel, da bi prišel do mesta, kjer je zdaj. Član Lige prvakov, brez zanke finančnega fair playa za vratom, z zmagovalcem na klopi in igralci na terenu, ki so njegov izbor. Opciji sta le dve. Popolno zmagoslavje ali nova faza “drugo leto bo bolje”.
Foto: Šport TV
