Švicar Joseph Blatter je bil kljub največji krizi v zgodovini Fife še petič zapored izvoljen za predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), potem ko je njegov izzivalec jordanski princ Ali bin al-Hussein pred drugim krogom na kongresu v Zürichu volitev umaknil svojo kandidaturo.
V prvem krogu je Blatter prejel 133 glasov, princ Ali pa 73, zato je bil potreben drugi krogu, kjer bi o predsedniku odločala absolutna večina glasov. V prvem bi moral zmagovalec za neposredno izvolitev prejeti dvotretjinsko podporo.
Prav prvi krogu volitev, kjer je Blatter prejel več kot 64 odstotkov glasov, je bil za Alija jasen znak, da je predsedniška tekma odločena, saj so 79-letnemu Blatterju v prvem krogu manjkali le trije glasovi. Jordanec je brez odlašanja in čakanja najavil svoj umik.
Blatter tako po letu 1998 še naprej ostaja prvi človek nogometa, in to najmanj do leta 2019.
“Nogomet sproža emocije, ki morajo obstati. Tudi za nas. Moramo popraviti svoj ugled in s tem moramo začeti jutri,” je ob izvolitvi povedal Blatter in tik pred volitvami prevalil krivdo za zadnjo afero, v kateri je bilo priprtih sedem visokih funkcionarjev Mednarodne nogometne zveze, na posameznike. “Krivci, če jih bo sodišče obsodilo, so posamezniki, kar ni cela organizacija.” Švicar je obenem pozval prav vse kandidate na kongresu k aktivnemu sodelovanju. “Pozivam vas k ekipnemu duhu. Tukaj smo zbrani, da rešimo probleme,” je še dejal starosta svetovnega nogometa.
Tokratni kongres je dva dni pred volitvami pretresla afera, ki je Blatterjevim nasprotnikom, predvsem iz Evrope, dajala optimizem na morebiten uspeh v boju za predsedniški stolček največje krovne športne organizacije na svetu. A tudi iz tega škandala se je Blatter podobno kot iz prvega velikega korupcijskega škandala izvil kot zmagovalec.
Zdaj vse kaže, da se bodo odnosi med “svetovnim in evropskim” nogometom še zaostrili. Predsednik Evropske nogometne zveze Francoz Michel Platini namreč že pred volitvami ni izključil možnosti, a bo Uefa vse svoje klube umaknila s tekmovanj pod okriljem Fife. Kot možnost so nekateri vidni člani Uefe omenjali tudi možnost, da evropski člani izstopijo iz izvršnega odbora Fife. Odločitev o tem bo znana v prihodnjih dneh.
Bržkone bo za ureditev ali zaostritev razmer pomembna tudi sobotna odločitev o številu mest za Evropo na naslednjih dveh nogometnih svetovnih prvenstvih 2018 in 2022.
Sicer pa je današnje zasedanje trajalo kar 10 ur, ki ga je ob času kosila prekinila tudi grožnja z bombo. Pred tem so bila vse glasnejša ugibanja o tem, ali Blatter današnji dvoboj lahko izgubi, saj so ZDA, Avstralija Nova Zelandija in Tunizija zamenjale strani in Blatterju obrnile hrbet. Dodaten optimizem so nasprotnikom dali nekateri najvidnejši evropski politiki, tudi britanski premier David Cameron in nemška kanclerka Angela Merkel, ki sta pozivala k novemu začetku v svetovnem nogometu. Zgodba vsekakor še ni zaključena, saj v številnih državah proti članom Fife potekajo preiskave.
Foto:Guliver/Getty Images