Za igralci madridskega Reala je teden nasprotij. Po docela bledem vtisu, s katerim so prepredli sredino sezonsko premiero v Ligi prvakov proti Šahtjorju iz Donecka (2-3), so v soboto na gostujočem dvorišču z vrhunsko predstavo karizmatičnega obrambnega poveljnika začarali največjega državnega rivala Barcelono (3-1). Tekma, ki je tudi med strokovnimi opazovalci ovrgla še zadnje dvome o Realovi odvisnosti od enega posameznika. Ime mu je Sergio Ramos.
Praktično na vseh koncih nogometne Evrope se je razpasel običaj, da moštvena dinamika počiva na navdihu posameznika, ki še posebej v kočljivih trenutkih povleče ključno potezo in ekipo spravi iz godlje. Ob omembi Barcelone se je težko izogniti odvisnosti ekipe od vragolij Lionela Messija, pri PSG se soigralci pogosto oprejo na par Neymar-Mbappé, v vrstah evropskega prvaka Bayerna je s točo golov postal nepogrešljiva nesporna napadalna
avtoriteta Robert Lewandowski, pri Manchester Unitedu si zadnjih zmag ne gre predstavljati brez nezanemarljivega prispevka Bruna Fernandesa. Ko se ustavimo pri Realu, nam na misel najprej pride Karim Benzema, a pri tem neupravičeno pozabimo na dejstvo, da si je kraljevi klub zadnjo, 34. prvenstveno zvezdico priigral zahvaljujoč težko prebojni obrambi. S podobnim pristopom je v soboto padel katalonski ponos. Kapetan Belih Sergio Ramos je v žep pospravil prvega tekmečevega zvezdnika (La Pulga Messi je še na šesti zaporedni klasiki ostal brez gola) in dokazal, da je branilec posebnega kakovostnega razreda. Še več. Postal je opij Zidanovega igralskega ansambla. Ko je Clémenta Lengleta po sobotnem vlečenju Ramosovega dresa odneslo v reklamni pano, nihče ni dvomil, da avtoritativni 34-letnik lahko Realu zagotovi odločilno prednost. El Churuju, kot je hladnokrvnega bojevnika pred leti poimenoval nekdanji soigralec Javier Saviola, se močne noge tudi tokrat pričakovano niso zatresle.
Španski viking je v dolgoletni karieri pridno pilil vodstveni pedigre in zdi se, da bi legendarnega vikinškega junaka Ragnarja Lodbroka pospravil za popoldanski prigrizek. Že Ramosova prisotnost na igrišču vidno pomirja soigralce, jih hrabri in jih dela samozavestnejše. Za sejanje strahu med nasprotnikove napadalce je pogosto dovolj že prvi dvoboj po začetnem sodnikovem pisku, tudi tisti najbolj vztrajni Ramosovi izzivalci skozi potek tekme le redko ostanejo nedotakljivi. Dovolj povedno je sobotno bližnje srečanje s prvim Barceloninim čarovnikom Messijem, ki mu je Ramos v sodnikovem dodatku z ravno pravšnjo zmesjo pobalinskosti in elegance odmevno preprečil pot v kazenski prostor. Tudi po tem, ko je zmaga že potrjena, Realov osrednji branilec ne popušča in k temu vztrajno sili sotrpine. Že od začetka minule sezone se je uveljavilo nenapisano pravilo, da (najpogosteje) Benzemajev gol Realu zadošča za minimalen uspeh, a ta v resnici počiva na s strani glasnega gospodarja »z ognjem in mečem« izvrstno vodeni obrambi, na kateri si nasprotnikovi napadi vztrajno lomijo zobe. Ko je potrebno doseči zadetek več, se Ramos (s 13 ligaškimi goli od lanskega poletja drugi strelec Merengues) prelevi še v odločevalca pred tekmečevimi vrati, kjer žogo po kotu ali po strelu z bele pike natančno pospravi za golovo črto.
Močan pridih »že videnega«
Real je v sredo pričel novo mednarodno zgodbo proti znatno oslabljenemu 13-kratnemu ukrajinskemu prvaku, ki je špansko prestolnico obiskal brez 10 članov prvega moštva (mdr. so manjkali nosilci Alan Patrick, Júnios Moraes in Taras Stepanenko). Na drugi strani so Zizoujevi varovanci želeli ovreči mit o preveliki odvisnosti od kapetana, ki je zaradi bolečin v kolenu izpustil evropsko sezonsko premiero. Navijačem kraljevega kluba se je zgodila nočna mora, ki so jo najbolj premeteni stavci po objavi Ramosove odsotnosti s pridom izkoristili za vložek na tip 2. Še pred Ukrajinci je Realovo rakrano v zaključku prejšnje Lige prvakov s pridom izkoristil Manchester City. Z napakami Raphaëla Varana sta se veselo medila Raheem Sterling in Gabriel Jesús, »bravure« navideznih in neposrečenih nadomestkov nesporne obrambne avtoritete od Édra Militãa, Casemira, Carvajala do Mendyja pa bi uspeh Meščanov lahko še oplemenitile.
Real je v dvoboj s Šahtjorjem krenil s sila neugodno evropsko popotnico: na sedmih tekmah v Ligi prvakov brez Ramosove prisotnosti na igrišču je zmogel slaviti le enkrat. Se še spomnite, kdo je s tribune spremljal razigrani Ajax, ki je na krilih ustvarjalnega Dušana Tadića v polno zasedeni školjki mitskega stadiona Santiago Bernabéu pometel z nebogljenim Realom? Uganili ste: Sergio Ramos. Če je v prvenstvu Realov izkupiček brez aktivne vloge kapetana znosnejši (osem zmag, trije porazi in remija od poletja 2018), videz ne vara. Generalova odsotnost bistveno vpliva na razkropljenost vojakov, ki v puškine cevi namesto streliva polagajo cvetje. Kot zadnja je to zelo nazorno in boleče spoznala prav Barcelona.
Foto: Šport TV