Avtor: Blaž Magdič
29. 7. 2017, 10.22
“Tukaj sem dosegla lepe rezultate in uvrstitve. Mislim, da sem lahko zadovoljna, a želela sem si še malo več. Izidi gredo naprej. Tudi jaz se trudim, da bi napredovala, kar je pri teh letih težko, a še vedno imam rezerve. Plavala sem že boljše in gremo dalje,” je Budimpešto 2017 ocenila štirikratna olimpijka.
Priznala je tudi grenak priokus, saj je letos v Budimpešti in leta 2015 v Kazanu osvojila dve deveti in dve deseti mesti, bila torej vselej na robu finala. Po drugi strani pa njen letošnji dosežek z junijskega mitinga na Reki na 1500 m prosto kaže, da bi s tem izidom brez težav plavala med najboljšo osmerico; lani je na enem od mitingov “spotoma” dosegla izid na 800 m prosto, ki bi na zadnjem evropskem prvenstvu pomenil odličje, na SP v bazenu Donavska arena pa zanesljiv finale.
“Veliko lažje je plavati, če veš, da si med najboljšimi in v boju za najvišja mesta. To da tisto dodatno energijo in stisneš do konca. Tukaj je zelo težko. Treba je plavati zjutraj. Najboljši so malce zadržani, za vse ostale pa je top izid v kvalifikacijah izziv,” si napake pri izbiri ne pusti pripisati Klinarjeva.
A zgodba ima tudi drugo plat: “Res sem lani spotoma dosegla izid 8:25 na 800 m prosto in takrat bi lahko isti tempo plavala še naprej, vprašanje pa je, če bi tukaj lahko ponovila. Verjetno pa ne treniram dovolj za te discipline, morala bi plavati daljše treninge in nastopiti na več tekmah na teh razdaljah, saj se je na to treba navaditi. In prav tekem, ko plavamo s hitrejšimi, nam manjka. Velik problem je zbrati energijo, če vidiš koga dva metra pred sabo.”
Kot pravi, pri 29 letih tudi ne vidi več prave možnosti, da bi zdajšnjemu obsegu treningov, ki za 200 m delfin in 400 m prosto ni majhen, dodala nov kamenček v mozaiku, “Res si ne predstavljam, da bi trenirala več. V resnici si ne predstavljam, kako je to sploh možno. Ne, da se mi ne, ampak počasi imam težave z regeneracijo. Včasih me zjutraj vse boli, psihično je to naporno in pride dan, ko včasih ni lahko vstati.”
Vse težje v dolgih disciplinah nastopa tudi na tekmah. Tako je bilo lani na 400 m mešano in tudi v Budimpešti na 200 m delfin, ko je morala v istem dnevu dvakrat pokazati vse. “Regeneracija je težava, a nočem filozofirati. Čakam, da se mi na kateri od tekem vse ‘poklopi’. Malce tudi nimam sreče. Pred dvema letoma je za finale na 400 m prosto zadostoval izid 4:07, plavala sem 4:08, tukaj je bilo za finale treba 4:06, plavala sem 4:07. Trener je prepričan, da bi tokrat 4:06 lahko plavala, če bi začela finiširati prej, a je kar je.”
Zanimivo je tudi, da je plavalka v zadnjih dveh letih iz svoje standardne disciplini 400 m mešano šla med kravlistke. “Teh 400 m mešano treniram 20 let. Zdaj več delam na kravlu. Če bi morda prej začela s tem, bi bilo morda bolj realno, da plavam tudi daljše discipline in morda bi na 400 m prosto pravočasno storila korak naprej. Priznam tudi, da imam težave s hitrostjo. Zelo veliko treniram, garam, a tega se ne da natrenirati, zato tekmice vselej lovim v drugi polovici,” je še povedala varovanka Mihe Potočnika, ki jo naslednji večji izziv čaka decembra, ko bo Danska gostila EP v 25-metrskih bazenih.
