Anamarija Lampič razočarana, a ne obupana: “Že celo leto se ne počutim dobro, vseeno biatlona ne zapuščam”

Anamarija Lampič je prvič od prestopa iz smučarskega teka pred štirimi leti na zimskih olimpijskih igrah nastopila v biatlonu. Te se niso razpletle po njenih željah, posledice je pustila tudi bolezen pred igrami. Kot je povedala v pogovoru za STA, kljub padcu v formi v zadnjih tednih trenutno ne razmišlja, da bi biatlon zapustila.

“Počutje ni bilo najboljše, že celo leto ni. To je realnost po vseh boleznih, ne počutim se močno, niti energijsko nisem tam, kjer bi lahko bila. Skušam rešiti sezono, kolikor se je še da rešiti,” je 30-letnica razočarana, a z nasmehom na obrazu, dejala po sredini štafetni tekmi.

V boljše nastope na igrah je posegla januarska bolezen, medtem ko se na strelišču še vedno ni najbolje znašla. Na obeh posamičnih tekmah je bila daleč od najboljših. Na 15 km s posamičnim startom je na štirih strelskih postankih zgrešila osem strelov in bila 75., na 7,5 km dolgem sprintu pa po šestih zgrešenih strelih (tri leže, tri stoje) 78.

Za razliko od posamičnih tekem je v ženski štafetni tekmi strelski nastop leže opravila z odliko, več težav je bilo stoje. “Edina svetla točka iger je bilo sredino streljanje leže, kjer se mi je vse izšlo. Stoje je bilo kar mučno, veliko napak in nikomur ne privoščim tako zahtevnega streljanja, ko se toliko ‘rukaš’,” je povedala.

Ko je maja 2022 po koncu sezone iz smučarskega teka prestopila v biatlon, je bil pogled usmerjen proti ZOI v Milanu in Cortini. Meni, da ji je prehod dobro uspel, zato še toliko bolj boli bolezen, s katero se je soočala tik pred začetkom iger.

“Od zadnjih OI sem dobro prestopila v biatlon. Vsako leto so bili rezultati boljši. Zdaj je prišlo do padca, a se pri tem zagotovo lahko ozrem na vse bolezni. Če v takšnem vrhunskem športu nisi stoodstoten, nimaš kaj iskati. Dvakrat sem bila bolna, čim prej si želiš priti nazaj, se prilagajati in poiskati kakšno bližnjico, ampak tako ne gre. V športu bližnjic ni, tako pač je. To je to od sezone,” je ocenila.

To so bile zanjo tretje igre, dvakrat (2018, 2022) je na njih nastopila kot smučarska tekačica, a obakrat ostala brez želenega odličja. V svoji prejšnji panogi je sicer osvojila tri medalje na svetovnih prvenstvih (eno srebrno, dve bronasti), tri posamične zmage in 14 uvrstitev na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, leta 2021 pa je dvignila mali kristalni globus za seštevek sprinta.

Odkar je prestopila v biatlon, je stopnjevala rezultate in v lanski sezoni zabeležila dve uvrstitvi na zmagovalni oder v svetovnem pokalu. Tretja je bila v francoskem Le Grand Bornandu in na domači Pokljuki.

Kljub padcu v formi v zadnjih tednih biatlona ne zapušča: “Da bi končala z biatlonom, še ni na vidiku. Bomo videli, kako bo do naslednjih OI, vseeno so do njih spet štiri leta. Predaleč je še, da bi o tem govorila,” je dejala.

Ob tem je razkrila, da je med igrami pogledala tudi nekaj tekaških tekem, kjer rekorde o številu zlatih medalj ruši norveški zvezdnik Johannes Hoesflot Klaebo.

“Med svetovnim pokalom imamo tekme na isti dan, zato je tekme težko gledati in spremljati. Moram priznati, da sem na teh igrah pogledala sprint in še nekaj drugih tekem. Normalno, da tudi malo pokukam, če izhajam iz teh vod. Ni mi žal, da sem prestopila v biatlon, toda nikoli ne bom rekla, da ne bi startala tudi kakšne tekaške tekme,” je nasmejano priznala.

Biatlonci se sicer na igrah merijo na prizorišču v Anterselvi, ki ga zelo dobro poznajo že iz svetovnega pokala, zato občutki na tekmah niso bistveno drugačni. “Vsi smo tega prizorišča že navajeni. Gledalcev je skoraj identično kot vsako leto. Prvih nekaj dni smo se opazovali, kdo ima kakšne drugačne drese, drugače pa nič posebnega.”

Ker so igre razpršene od Milana do celotnih italijanskih Dolomitov in so biatlonci odmaknjeni od preostalih športnikov, pravi, da je vzdušje nekoliko drugačno kot na preteklih igrah.

“Na prejšnjih dveh sem doživela pravo olimpijsko vas. Stanovali smo v blokih, kjer smo imeli svoj del. V vasi so bili vsi športniki, lahko si srečal zvezde. Zagotovo je tukaj drugače, osebno nisem srečala nobenega drugega športnika razen biatloncev, tako da je bolj podobno svetovnemu pokalu,” je pojasnila.

Za konec sezone biatlonke in biatlonce čakajo še tri preizkušnje v svetovnem pokalu. Prvo prizorišče po ZOI bo v začetku marca finski Kontiolahti. Naslednja postojanka bo estonska Otepää, zaključek sezone pa bo gostil norveški Oslo.

“Čaka nas še zadnja triada, bolj skandinavska. Bomo videli, kako se je sploh lotiti. Najprej gremo malo domov spočiti glavo, nato pa še zadnji del sezone opraviti čim boljše, kolikor se da še rešiti sezono in to vzeti kot motivacijo za naprej,” je sklenila.

Foto: Sportida.com
Vir: STA