Avtor: Klemen Verlič
17. 4. 2020, 11.16
Eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov je kariero končal pred sedmimi leti. V bogati zbirki odličij ima na svetovnih prvenstvih poleg naslova prvaka iz leta 2005 še tri naslove podprvaka (2002, 2006, 2007).
Preden so mu poškodbe preprečile vadbo na vseh orodjih in se je specializiral za drog, je zmage na svetovnih pokalih osvajal tudi na bradlji. Skupno je zbral 32 zmag (od tega 28 na drogu) ter več kot 50 uvrstitev na zmagovalni oder svetovnega pokala, v zgodovino športa pa se je zapisal tudi z dvema svojima prvinama – peganom na bradlji in drogu.
S prvenstev stare celine je domov prinesel pet kolajn, leta 1994 in 2004 se je povzpel na evropski prestol, enkrat je bil podprvak (2007) ter dvakrat bronast (2000, 2008).
Ostal je tesno povezan z gimnastiko
Čeprav, kot pravi, tega ni pričakoval, je tudi po koncu kariere ostal tesno povezan z gimnastiko. Kot svetovalec že vrsto let uspešno sodeluje s turško reprezentanco, poleg tega pa je od leta 2017 tudi član izvršnega odbora Mednarodne gimnastične zveze (Fig), saj so ga telovadci ob robu SP v Montrealu izvolili za svojega predstavnika.
“Nikoli si nisem mislil, da bom po koncu kariere ostal tako povezan z gimnastiko. A tako se je odvilo in vedno bolj tesno sem povezan z gimnastiko, kar mi zelo ustreza. Delo s Turki ter v mednarodni zvezi mi vzame veliko časa, a kljub temu še vedno, ko sem v Sloveniji, tri do štirikrat na mesec rad skočim do svoje nekdanje telovadnice v savno in s prijatelji na pivo,” je v pogovoru za STA uvodoma razkril zdaj 45-letnik, ki je pred 16 leti z zmago na EP poskrbel za veliko navdušenje v Hali Tivoli.
Kot pravi še danes, je to njegova najljubša tekma kariere. “Ne vem, zakaj, a ravno pred dnevi sva s trenerjem Jožetom Mešlom obujala spomine na ljubljansko prvenstvo. In res, še danes menim, da je vse sive lase dobil takrat. Na ogrevanju pred tekmo mi namreč prav nič ni šlo od rok. ‘Štala’. Česar koli sem se lotil, sem pogrnil,” se je v smehu spomnil Pegan.
Spomin na “štale” pred tekmo je še kako živ
“Grem poskusit pegana, padem dol. Nič, grem še enkrat. Spet padem dol. Pravi ‘coach’, pusti to, greva naprej. Delam tkačev, tkačev, ginger, spet padem. Še enkrat. Bum dol. Reče ‘coach’, naj poskusim seskok. Se zaženem in spet stresem dol. Nič. A ko je bilo treba pokazati na tekmi, mi je uspelo. Morda pa je bilo to dobro, saj se nisem imel časa ubadati s tem, kaj je Mitja Petkovšek prej naredil, ker mi prav nič ni šlo in sem imel preveč težav sam s sabo,” je bil odkrit nekdanji telovadec.
“Dejstvo je, da tako hitro ne moreš kar pozabiti vsega. A treba se je znati umiriti in skoncentrirati na tekmi, da lahko pokažeš, kaj znaš. Če ti nič ne gre na ogrevanju, ponavadi težko pozabiš te napake. Še slabše, samo še o tem razmišljaš. A imel sem že nekaj izkušenj in očitno mi je uspelo najbolje potegniti prav na tekmi. Kot, da bi znal,” je v svojem slogu dodal Pegan, ki pravi, da je bila zmaga pred domačimi navijači brez dvoma najslajša.
Z družino čas pandemije preživlja na otoku Unije
Dneve samoosamitve zaradi pandemije novega koronavirusa z družino preživlja na svojem drugem domu, hrvaškem otoku Unije. Tja se je z družino odpravil takoj po svetovnem pokalu v Bakuju, kjer je bil s turško reprezentanco, potem ko so ga na sredini tekme pred finali zaradi direktiv azerbajdžanske vlade, da so prepovedana množična druženja v državi, predčasno končali.
“Še pravočasno smo se umaknili na Unije, tu sta tudi moja brata z družinama. Zadovoljni smo, da smo tu. Koliko časa bomo ostali, ne vemo, a zagotovo, dokler ne bomo imeli kakšnih obveznosti doma oziroma dokler hčerki ne bosta imeli šole. Glede varnosti nam je tu zagotovo bolje,” je pogovor za STA sklenil Pegan.
