Slovenec Aleksander Čeferin, ki je na čelu Evropske nogometne zveze (Uefa) od septembra 2016, je edini kandidat za predsedniški stolček na naslednjih volitvah, ki bodo februarja prihodnje leto. S tem si je že pred volilnim kongresom v Rimu tako rekoč zagotovil nov mandat, prvega polnega, je danes sporočila Uefa.
Čeferina je za drugi mandat na mestu predsednika Uefe 21. avgusta predlagala Nogometna zveza Slovenije skupaj s še sedmimi evropskimi nogometnimi zvezami. Od takrat pa so mu podporo izrekle še nekatere druge zveze, med drugim tudi vplivni nogometni zvezi Francije in Nemčije.
“Francoska nogometna zveza bo logično in nedvomno podprla kandidaturo Čeferina, ki je z veliko energije in odločnosti skupaj s svojo ekipo poskrbel za promocijo evropskega nogometa ter poskrbel za solidarnost in enotnost med vsemi evropskimi zvezami vse od prihoda na položaj leta 2016, ko je nasledil Francoza Michela Platinija,” je pred časom povedal predsednik francoske zveze Noel Le Graet za spletno stran svetovnih prvakov.
Volitve bodo 7. februarja prihodnje leto na 43. kongresu Uefe v Rimu. Po poslovniku kongresa Uefe kandidat za izvolitev v prvem krogu potrebuje absolutno večino vseh glasov delegatov, kar pomeni 28 glasov od 55. V drugem krogu je nato zadostna navadna večina vseh oddanih glasov.
Poleg Čeferina, ki je edini kandidat za predsednika Uefe, so kandidati za podpredsednike Fife s štiriletnim mandatom Madžar Sandor Csanyi, Anglež Clarke Greg in Severni Irec Martin David, za svet Fife s štiriletnim mandatom Nemec Reinhard Grindel, za svet Fife z dveletnim mandatom pa Portugalec Fernando Gomes in Ciprčan Georgios Koumas.
Medtem pa je rok za oddajo kandidatur za sedeže v izvršnem odboru Uefe (osem članov za štiriletni mandat) v petek, 7. decembra, je sporočila Uefa.
Enainpetdesetletni odvetnik Čeferin je septembra 2016 nasledil Francoza Michela Platinija, ki je bil prisiljen k odstopu, ko je Mednarodno razsodišče za šport (Cas) v Lozani potrdilo njegov suspenz. Na izrednih volitvah v Atenah je Čeferin z 42:13 v glasovih premagal Nizozemca Michaela van Praaga in postal še sedmi predsednik Uefe.
Pred njim so predsedniško mesto krovne evropske zveze zasedali Danec Ebbe Schwartz, Švicar Gustav Wiederkehr, Italijan Artemio Franchi, Francoz Jacques Georges, Šved Lennart Johansson in Platini.
Čeferin se je že februarja v pogovoru za STA dotaknil kandidature za vnovičen mandat na čelu Uefe, prvega štiriletnega. Dejal je, da je bila odločitev za vnovično kandidaturo veliko lažja kot takrat, ko se je prvič potegoval za položaj, saj ga zdaj v evropskem nogometu dobro poznajo. “Vodi me želja, da dokončam delo, ki sem ga začel,” je dejal Čeferin.
Znova je ocenil, da je največji izziv za evropski nogomet zagotavljanje bolj enakomerne finančne moči klubov. “Razlike med velikimi in malimi klubi so vse večje. Moramo najti način, kako zajeziti večanje tega prepada med velikimi in malimi. Ne delam si utvar, da bi to lahko odpravili, vendar pa je treba ustaviti njegovo večanje.”
Foto: Šport TV
Vir: STA