Nemčija je po porazu proti Paragvaju znova predčasno končala nastop na svetovnem prvenstvu. Selektor Julian Nagelsmann je po bolečem izpadu priznal, da štirikratni svetovni prvaki trenutno ne spadajo več med najboljše reprezentance sveta, a hkrati poudaril, da si želi ostati na klopi elfa.
Nemci so po izpadih v skupinskem delu svetovnih prvenstev 2018 in 2022 tokrat prvič po dvanajstih letih zaigrali v izločilnih bojih mundiala. A tudi tokrat se njihova pot ni nadaljevala dolgo. Po remiju 1:1 proti Paragvaju so sledile enajstmetrovke, pri katerih so bili za Nemčijo neuspešni Kai Havertz, Nick Woltemade in Jonathan Tah.
Za reprezentanco, ki je zadnjo tekmo v izločilnih bojih svetovnega prvenstva dobila leta 2014, ko je tudi osvojila naslov svetovnega prvaka, je to nov boleč udarec. Nagelsmann po tekmi ni olepševal položaja. ”Če izpadeš po prvi stopnički, to za nemški nogomet ni dovolj. To je zdaj že tretji zaporedni izpad, zato nismo več del prvorazrednih ekip. Razočaran sem.”
Nagelsmann Nemčijo vodi od leta 2023, pogodbo pa ima sklenjeno do konca evropskega prvenstva 2028. Po izpadu proti Paragvaju se je moral znova soočiti z vprašanji o svoji prihodnosti, saj je nemška reprezentanca še enkrat ostala brez rezultata, ki bi bil skladen z njenim ugledom.
Kljub pritisku 38-letni selektor ne namerava sam odstopiti. ”Če me DFB želi, bom nadaljeval. Vem, da si veliko ljudi želi, da odidem, toda zelo rad bi nadaljeval, če me DFB želi. Svoje argumente bom predstavil svojemu nadrejenemu.”
Nagelsmann je priznal, da se zaveda razpoloženja javnosti, ki po novem velikem razočaranju ne bo prizanesljiva. ”Če bi danes v Nemčiji izvedli anketo, ljudje o meni očitno ne bi govorili pozitivno. Na tem turnirju nismo naredili veliko.”
Ob tem je dodal, da se ne namerava umakniti zgolj zaradi pritiska. ”Nisem nekdo, ki beži.”
Nemčija je tako še tretji mundial zapored končala precej prej, kot je pričakovala. Po dveh zaporednih izpadih v skupinskem delu je bil preboj v izločilne boje majhen korak naprej, toda poraz proti Paragvaju je znova odprl vprašanje, kako daleč je nekoč najzanesljivejša reprezentanca svetovnega nogometa od vrha.