Avtor: Nejc Mravlja
22. 6. 2026, 09.25
Ali naj osemnajstletnega dragulja španskega nogometa proti Saudovi Arabiji pošlje v začetno enajsterico, čeprav sta od njegove zadnje polne tekme minila skoraj dva meseca? Ali pa naj nadaljuje previden proces vračanja in tvega nov spodrsljaj reprezentance, ki je na prvenstvo pripotovala kot aktualni evropski prvak in ena glavnih kandidatk za naslov svetovnega prvaka?
To je vrsta vprašanja, ki selektorjem povzroča neprespane noči. De la Fuente bi se mu zlahka izognil, če bi Španija na otvoritveni tekmi preprosto opravila svoje delo. Zelenortski otoki so sicer reprezentanca, ki je v kvalifikacijah izločila Kamerun in premore precej več kakovosti, kot kaže njena uvrstitev (67. mesto) na Fifini lestvici, toda papirnata razlika med ekipama je bila ogromna. Namesto pričakovane rutinske zmage pa je Španija znova obudila neprijetne spomine na prejšnja svetovna prvenstva.
Prevladovala je v posesti žoge, si ustvarila številne poskuse, vendar brez prave ostrine v zaključku akcij. Imela je več kot tri četrtine igralnega časa žogo v posesti in kar 27-krat sprožila proti tekmečevim vratom, toda 40-letni vratar čudodelec Vozinha je uprizoril eno najbolj nepozabnih predstav dosedanjega prvenstva, postal junak svoje reprezentance in zvezda družabnih omrežij.
Dvajset minut spremenilo razpoloženje
Lamine Yamal sicer ni spremenil izida tekme, je pa vplival na njeno vsebino. Ko je vstopil v igro, je bilo takoj opazno, kako zelo Španiji primanjkuje igralec njegovega profila. V dobrih dvajsetih minutah je storil več kot vsi drugi španski napadalci skupaj v preostanku tekme. Iskal je duele ena na ena, neutrudno preigraval, pošiljal nevarne podaje v kazenski prostor in si prizadeval prevzemati odgovornost.
Toda to še ni bil tisti Yamal, ki je v prvi polovici leta navduševal Evropo. Poškodba leve zadnje stegenske mišice 22. aprila na prvenstveni tekmi Barcelone s Celto je prekinila njegovo sijajno sezono in sprožila perečo bitko s časom, da bi bil najboljši mladi igralec zadnjega evropskega prvenstva pripravljen za svoj premierni članski mundial. Čeprav so iz zdravniško-kineziološkega oddelka reprezentance že pred začetkom turnirja zatrjevali, da je v »popolnem stanju« in da okrevanje poteka celo hitreje od pričakovanj, je bilo jasno, da njegovi nastopi vsaj na začetku še ne bodo obsegali devetdeset minut.
»Dobra novica je, da je Lamine uspešno okreval in redno vadi s soigralci. Prišel je do točke, na kateri smo želeli, da je. Na voljo je, vendar še ne za celoten potek tekme,« je selektor poudarjal že pred obračunom z Zelenortskimi otoki.
Načrt je bil jasen. Če bi Španija vodila z dvema ali tremi zadetki razlike, bi Yamal vstopil v zadnjih dvajsetih minutah, dobil nekaj občutka za tekmovalni ritem in se brez dodatnega tveganja pripravil na naslednji nastop. Namesto tega je moral postati rešitelj.
Španija brez Yamala ni nemočna
Treba je priznati, da Španija v zadnjem letu ni bila odvisna zgolj od Yamala. Odkar se je dokončno uveljavil v reprezentanci, je moral de la Fuente šestkrat igrati brez njega. Bilanca je ostala spodbudna: štiri zmage, dva remija in šestnajst doseženih golov, v povprečju slabi trije na tekmo.
Toda številke ne povedo vsega. Reprezentančni soigralec Mikel Merino je zelo natančno opisal vpliv mladega krilnega napadalca. »Gre za izjemnega nogometaša. Njegov profil je drugačen od profilov tistih, ki so bili na igrišču. Zaradi njega se nasprotniki branijo drugače. Ko imaš igralca, ki lahko vsak trenutek preigra dva branilca, se lahko hitro odpre dovolj prostora za vse ostale.«
View this post on Instagram
Tudi selektor včerajšnjega nasprotnika Georgios Donis je pred tekmo povedno izpostavil Yamalovo prisotnost. Pred medsebojnim obračunom je odkrito priznal, da bi bile možnosti njegove ekipe precej večje, če bi rdeči bes napadal brez njega in Nica Williamsa. »Španija brez takšnih igralcev izgubi del svoje nepredvidljivosti. Še vedno nadzoruje posest žoge, vendar je njena igra drugačna,« je ocenil Grk.
De la Fuente med zaščitnikom in pragmatikom
Španski selektor se v zadnjih dneh ni obnašal kot strateg, ki ga je zgrabila panika. Po remiju z Zelenortskimi otoki je navrgel, da v reprezentanci vlada popoln mir. »Pred nami je še sedem tekem. Ni razloga za dramatiziranje,« je poudaril. Toda mir ne pomeni, da se ne zaveda tveganja. V pogovoru za radio Cope je priznal, da lahko Yamal trenutno odigra približno 45 minut. Vse več bi lahko pomenilo nevarnost ponovitve poškodbe.
In ravno tu se skriva bistvo njegove dileme. Proti zelenim sokolom si je Španija že po dobrih 23 minutah priigrala prednost treh golov, zato je de la Fuente izkoristil ugodnost in najstnika z vzdevkom “304” lahko zamenjal že po koncu prvega polčasa, v nasprotnem primeru bi lahko skušnjava postala ogromna. Yamal je selektorjevo zaupanje upravičil že v 10. minuti, ko je veličastno sprejel predložek Mikela Oyarzábala in svoj mundialski debi v začetni postavi ovenčal z imenitnim zadetkom, Španija pa je prekinila skoraj 5 ur trajajoč post brez gola na svetovnih prvenstvih.
Takšna situacija za rdeči bes ni nova. Leta 2010 je Vicente del Bosque v Južno Afriko pripeljal Fernanda Torresa, ki se je prav tako vračal po poškodbi kolena. Po uvodnem porazu proti Švici ga je bil prisiljen uporabiti proti Hondurasu, čeprav še ni bil stoodstotno pripravljen. Kljub temu, da na turnirju sploh ni zadel, je s soigralci postal svetovni prvak. Vprašanje je, ali si lahko De la Fuente z Yamalom privošči podobno tveganje.
»Največja napaka bi bila, če bi ga primerjali z Messijem«
Morda največje breme ne izvira iz zdravniških poročil, temveč iz pričakovanj. Yamal bo prihodnji mesec dopolnil komaj 19 let, a ga mnogi že vidijo kot naslednjega dobitnika zlate žoge. Sam priznava, da ga je poškodba prestrašila. »Bal sem se, da bom zamudil svetovno prvenstvo,« je povedal pred začetkom turnirja. Po remiju proti Zelenortskim otokom pa je pokazal precejšnjo zrelost. »Mislim, da je še prezgodaj za celotno tekmo. To ni potrebno. Še vedno se prilagajam in zdaj ni trenutek, da bi igral devetdeset minut,« je dejal v kamero španske nacionalne televizije.
De la Fuente se je sinoči držal obljube. Yamalu – in dvakratnemu strelcu Oyarzábalu – je spričo udobnega vodstva s 3-0 namenil 45 minut. 65-letni strokovnjak na klopi aktualne evropske prvakinje si prizadeva na vsakem koraku omiliti medijski pritisk. Na predvečer včerajšnje tekme je celo posegel po umetniški primerjavi. »Lamine je genij tipa Salvador Dalí ali Michelangelo. Takšni ljudje določene stvari počnejo naravno. Toda največja napaka bi bila primerjati ga z Messijem ali Maradono. Pustiti mu moramo, da prehodi svojo pot,« je dejal selektor in poudaril, da se pri delu z mladim igralcem počuti kot starš. »Mladi igralci potrebujejo drugačno zaščito kot veterani. Naša naloga je, da jih usmerjamo in skrbimo zanje.«
View this post on Instagram
Tekma, ki lahko določi nadaljnji potek prvenstva
V zunanjem svetu se je obračun proti Saudovi Arabiji dojemal kot odločilen. Znotraj reprezentance so poskušali zmanjšati dramatiko. Mikel Merino, Aymeric Laporte in Martín Zubimendi so izpostavili, da glavna težava proti Zelenortskim otokom ni bil odnos do igre, temveč predvsem pomanjkanje natančnosti v zadnji tretjini igrišča. In de la Fuente? »Nogometaši so nadpovprečno motivirani, podžgani in odločeni pokazati drugačen obraz.«
Morda je prav zato včeraj sprejel odločitev, ki je še pred nekaj dnevi ni nameraval. Ne zato, ker bi bil Yamal že pripravljen na polno obremenitev, temveč zato, ker je svetovno prvenstvo turnir, na katerem se lahko načrti porušijo že po eni sami nepričakovano zasukani tekmi. In čeprav zdrav razum veleva previdnost, smo se iz zgodovine nogometa že mnogokrat naučili, da selektorji včasih nimajo privilegija čakati na idealen trenutek. Včasih morajo zaupati igralcu, ki še ni povsem pripravljen, ker vedo, da brez njega morda sploh ne bodo dočakali naslednje priložnosti.
Prav v tem protislovju se skriva celotna zgodba Lamina Yamala: Španija in de la Fuente ga potrebujeta bolj kot kadarkoli prej, toda po drugi strani si ne moreta privoščiti, da bi ga izgubila za preostanek prvenstva.
Foto: Ludvig Thunman / BILDBYRÅN / kod LT / LT0806 via Guliver Images
