Avtor: Nejc Mravlja
14. 4. 2026, 08.41
Že pred dvema letoma se je na stadionu an der Alte Försterei zgodilo nekaj nenavadnega: uporabljena je bila spolno vključujoča jezikovna oblika, ki so jo zapopadli vsi navijači. Da bo slika jasnejša, je potrebno dodati, da FC Union goji zelo poseben imidž: nekje med trendovskim in tradicionalno-konzervativnim. Kot star, osivel moški z glasnim nastopom, vokuhila pričesko in nalakiranimi nohti a la rap ikona in strasten Unionov pristaš Nils Wehowsky, bolj znan pod vzdevkom Finch. Predsednik kluba Dirk Zingler se je večkrat izrekel proti vključujočemu jeziku (vštevši veganske klobase in po njegovih besedah podobno »turboinkluzivno navlako«). Navsezadnje gre le za nogomet. Torej za moški nogomet, pivo, klobase … in navsezadnje nekoliko ostrejši in bolj grob jezik.
Ko pa je stadionski napovedovalec Christian Arbeit pred eno od tekem spomladi 2024 prebral začetno postavo in omenil tudi ime pomočnice trenerja, so navijači odgovorili z glasnim »Fußballgott«. Napovedovalec jih je popravil: »Končnica je bila napačna. Lahko poskusimo še enkrat?« In navijači so zavpili: »Fußballgottin«. Železarjem se je prvič prikazala “Marija”. Seveda bi to lahko razumeli kot rahlo sarkastičen komentar na resnost, s katero nekateri vodijo razpravo o vključujočem jeziku. Spet drugim se je preprosto zdelo zabavno.
Nogometni boginji – prej in v naslovu omenjeni “Mariji”– je ime Marie-Louise Eta … in od nedelje piše zgodovino. Postala je namreč prva glavna trenerka moške ekipe v Bundesligi. Vodila bo Union Berlin na zadnjih petih tekmah sezone. Strogo športno gledano je to zagotovo dobra novica, a tudi širše so signali revolucionarne izbire pozitivni.
Vodstvo Uniona je reagiralo na slabe rezultate v drugem delu sezone. »Naš položaj je nevaren in nujno potrebujemo točke za obstanek v ligi,« je ob imenovanju navrgel športni direktor kluba Horst Heldt. V zadnjih štirinajstih tekmah je ekipa zmagala le dvakrat, v soboto pa izgubila z 1-3 proti zadnjeuvrščenemu Heidenheimu. Nenavdihujoča predstava z brezidejnim trenerjem ob igrišču.
View this post on Instagram
Tudi Steffen Baumgart je nekoč veljal za idealno rešitev. Najprepoznavnejši frankfurtski lokalni časnik ga je nekoč razglasil za »trenerja delavskega razreda«. Trmast tip, impulziven strokovnjak, ki je zaslovel po izjavah s pridihom bodisi nižjeligaškega nogometa bodisi zasoljeno-ostrih debat izza vaških šankov. Ni mogel iz svoje kože in ni zmogel ugajati večini, kaj šele vsem.
Nosil je čepico z ravnim šiltom kot nekoč rudarji v Yorkshiru. Ob robu igrišča je hitel sem ter tja, s pordečelim obrazom in sključeno držo, oddajal občutek, da bo vsak čas sam stekel na igrišče in z leteče-ležečim strelom z glavo tik nad travo sklenil protinapad. Sicer pa je Baumgart, vzhodnjak, rojen v Rostocku, nekdanji profesionalni nogometaš Uniona in njegov kapetan, živel v Köpenicku že pred prestopom. Njegova žena je nekoč delala v navijaški trgovini Uniona. Toda učinek Baumgarta je hitro izginil. Hitreje kot v Kölnu. In celo hitreje kot v Hamburgu.
Eta deluje kot popolno nasprotje predhodnika. Ne zgolj zato, ker je ženska, temveč zato, ker je bila kot igralka zelo uspešna in si je svoje novo delovno mesto resnično pridobila skozi številne preskočene ovire. V karieri nogometašice je s potsdamsko Turbine osvojila ligo prvakinj in trikrat zapored nemško prvenstvo. Z reprezentanco do 20 let je postala svetovna prvakinja. Na igrišču je veljala za delavko in inteligentno igralko: zadnjo vezno z idejami desetke. Na evropskem prvenstvu nogometašic do 17 let je bila leta 2008 uvrščena v idealno enajsterico. Uefa je ob imenovanju zapisala: »Neutrudno je delovala pred obrambo, hkrati pa je našla čas za vključevanje v napad.«
Pri 26 letih je končala profesionalno kariero in začela delati v mladinskem centru Werderja v Bremnu, ob tem pa je sodelovala tudi z mladinskimi ekipami nemške nogometne zveze. Pred tremi leti je prišla k železarjem in postala pomočnica trenerja moške ekipe U19, prva pomočnica trenerja v profesionalni ekipi, prva v ligi prvakov. Prva ženska, ki je uspešno opravila Uefino Pro licenco … In končno, leta 2024, ko je tedanji glavni trener Nenad Bjelica prestajal disciplinsko kazen po fizičnem obračunu s tedaj Bayernovim nogometašem Leroyjem Sanéjem, še prva začasna glavna trenerka moške ekipe v Bundesligi. Igralci jo cenijo. Ne zato, ker je ženska. Ne zato, ker je bila prva. Ampak zato, ker – kot pravijo – govori njim razumljiv jezik.
Tudi v svetovnem merilu je Eta pionirka. Ženske v moškem nogometu skoraj ne obstajajo. Corinne Diacre je tri leta vodila francoskega drugoligaša Clermont Foot 63. Sabrina Wittmann je leta 2024 prevzela FC Ingolstadt in tako postala prva trenerka profesionalne moške ekipe. V nemškem nogometnem svetu obstaja še en razvpit primer Imke Wübbenhorst, ki je delovala v nižjih ligah moškega nogometa in kot pionirka doživela ves šovinistični repertoar: pred njenim prihodom v BV Cloppenburg so jo vprašali, ali bo nemara na glavi nosila policijsko sireno, da si bodo igralci lahko pravočasno nadeli hlače, preden vstopi v garderobo. V Cloppenburgu ni začela leta 1946, temveč 72 let pozneje …
Eta je pred časom za nemški nacionalni radio povedala, da se je tudi sama soočala z odporom. »Zgodovinsko gledano v nogometu močno prevladujejo moški. Tudi v Nemčiji ostajajo zakoreninjeni zastareli načini razmišljanja. Zatrdili so mi, da pri Unionu tega ne bo. V tej garderobi se govori drugačen jezik.« Takšni komentarji niso prihajali le od navijačev ali s družbenih omrežij, temveč tudi neposredno od vodilnih ljudi.
V prihodnjih tednih bo Eta morala odgovarjati na številna vprašanja o svojem spolu, o svoji pionirski vlogi in o tem, ali je vzornica. Za priljubljen berlinski dnevnik je nekoč dejala, da je to ne moti, čeprav upa, da bo nekoč »bolj normalno, da takšnih vprašanj ne bo več in da ne bo 20 kamer usmerjenih samo vame«.
Za začetek lahko upamo, da ji bodo prihranjene opazke, ki jih je morala poslušati Imke Wübbenhorst. Da bo, kot je nekoč zatrdila njena nekdanja soigralka Tabea Kemme, »oseba, ki nam bo vsem pokazala, da je biti ženska v moškem nogometu vendarle nekaj samoumevnega«.
Union – in to je pozitivno – iz te poteze ne bo delal velike zgodbe. Huje kot oznaka “woke” bi bilo za klub iz Köpenicka verjetno le to, da bi veljal za »klub, ki demonstrativno izpostavlja moško moč«. Že ob njenem imenovanju za pomočnico trenerja moške ekipe so preprosto zapisali: »Odločitev ni bila za žensko, temveč za nogometno strokovnjakinjo.« To je bila izjava predsednika Dirka Zinglerja. Sicer pa vzdevek “nogometna boginja” pove malodane vse. Mimogrede … Marie-Louise Eta tega vzklika še nikoli ni doživela v živo na stadionu. Ko uradni napovedovalci drdrajo ali vehementno napovedujejo postavo, “Marija” po svoji vraževerni tradiciji sedi s trenersko ekipo v garderobi.
Foto: Guliver Image
