Avtor: Lamin Diallo
5. 12. 2025, 16.55
Pri nizozemskem skladu so prepričani, da so bila pravila prestopov v nogometu vse od zadnje spremembe leta 2002 v neskladju z zakonodajo in nogometašem odvzela pravico do prostega pretoka delovne sile in da so nogometaši zaradi opravil izgubili vsaj osem odstotkov svojih prihodkov, v skupni vrednosti več kot 12 milijard evrov.
Sindikat poklicnih igralcev nogometa Slovenije (Spins) zdaj poziva slovenske nogometaše, ki so imeli veljavne pogodbe med letoma 2002 in 2025, da se pridružijo skupinski tožbi. Vključijo se lahko preko Spinsa, ali pa neposredno na strani sklada Justice for Players. Pri tem izpostavljajo, da stroškov za nogometaše pri tem ni. Prav danes je Spins s sindikati Srbije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške pristopil k tožbi.
Tožba na sodišču v Middnu, ki je zaenkrat uperjena proti mednarodni zvezo Fifi ter nogometnim zvezam Belgije, Francije, Nizozemske, Nemčija in Danske, bi lahko združila zahteve več kot 100.000 nogometašev. Obenem so pri JFP o napovedanih pravnih korakih obvestili še 31 nogometnih zveze. Pri Spinsu ne izključujejo, da bi med tožene stranke vključili tudi Nogometno zvezo Slovenije.
“Naša želja ni izčrpavanje Fife in zvez na sodišču, ampak razumen dogovor,” še pravi predsednik Spinsa Dejan Stefanović, ki opozarja na velike finančne zaloge Fife in nove velike zaslužke s SP 2026 v ZDA, Mehiki in Kanadi ter novo finančno injekcijo s SP 2030 v Savdski Arabiji.
Pravne postopke koordinira eden vodilnih financerjev v Evropi, sklad Deminor, ki bo prevzel vse stroške postopka, vodi pa jo odvetniška družba Finch Dispute Resolution, ki sodeluje tudi z Jean-Louisom Dupontom, odvetnikom primera Bosman iz leta 1995. Brez dvoma se vnovič trese tudi sistem prestopov.
Podlaga za razsodbo je primer francoskega nogometaša Lassane Diarraja. Evropsko sodišče je lani oktobra razsodilo, da prestopna pravila Fife kršijo delovno pravo unije in ovirajo prost pretok delovne sile. In nogometaši, ki jih zdaj pozivajo k tožbi, so imeli v svoji karieri enake omejitve, zaradi katerih so ostali brez dohodkov.
Diarra je 2013 prestopil iz madridskega Reala k moskovski Lokomotivi. Leto pozneje je brez upravičenega pravnega razloga enostransko prekinil pogodbo, kar je v svoji odločitvi ugotovilo tudi Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani.
A Diarra je imel po odhodu iz Moskve težavo najti nov klub. Dogovor z belgijskim Charleroijem je bil tako rekoč sklenjen, a je bil klub pripravljen skleniti pogodbo z njim pod dvema pogojema: da ni solidarno odgovoren in da lahko igralca registrira.
Fifa v svojih pravilih namreč predvideva kazen tudi za klub, ki v svoje vrste pripelje nogometaša, ki je prekinil pogodbo brez upravičenega pravnega razloga, in klub je tudi finančno soodgovoren v odnosu nogometaša do nekdanjega kluba, lahko pa ga doleti tudi prepoved registracije novih igralcev. Diarra je zato ostal brez nove zaposlitve.
Pravni strokovnjaki so razsodbo primerjali z revolucijo, ki jo je v nogometu leta 1995 sprožil primer Belgijca Jean-Marca Bosmana. Primer Bosman je športnikom zagotovil menjavo sredine brez odškodnine po izteku pogodb, v skladu s prostim pretokom delovne sile v Evropski uniji pa je odpravil tudi kvote za tuje igralce v klubih.
Sam primer Diarra ne bo bistveno preoblikoval nogometa, močno pa širi pravice nogometašev glede na trenutni ustroj.
Vir: STA
Foto: AP Photo/Alessandra Tarantino, File via Guliver Image
