Avtor: Šport TV
4. 8. 2025, 14.32
Ljubljančani so v svoji bogati zgodovini dosegli številne uspehe in osvojili številne lovorike. Osemkrat so postali slovenski državni prvaki, prav tolikokrat pa so dvignili tudi pokalno lovoriko. V prejšnjem stoletju se lahko pohvalijo tudi z rednim igranjem v jugoslovanski prvi ligi in nastopu v finalu jugoslovanskega pokala, ko so klonili šele proti Crveni zvezdi in si tako zagotovili igranje v Evropi. Delček tega mozaika predstavljajo tudi tekme, ki jih je Olimnpija visoko izgubila.
Pred Celjem najprej dvakrat Bravo
Od Olimpije se v domačem prvenstvu vsako sezono pričakuje, da bo posegala po najvišjih mestih, če ne po kar najvišjem. Zato porazi s petimi ali šestimi prejetimi zadetki precej presenetijo. V sezoni 22/23 so za takšno presenečenje poskrbeli mestni tekmeci iz Šiške. Bravo je v prvi polovici oktobra na domačem stadionu zabil kar sedemkrat. Drugi zadetek sicer v lastno mrežo toda to Olimpiji ni predstavljalo velike tolažbe. Olimpijo je takrat vodil trenutni trener Celja Albert Riera, na zelenici pa so zeleno beli dres takrat nosili še Timi Max Elšnik, Mario Kvesić, Marcel Ratnik in Mustafa Nukić.
Podoben scenarij se je zgodil tudi v zaključku sezone Leta 2020. Takratno zasedbo Safeta Hadžića je Bravo premagal s pet proti nič. Barve Šiškarjev so takrat med drugimi branili Roko Baturina, Martin Kramarič in Aljoša Matko, ki so se na omenjeni tekmi tudi vpisali med strelce. Olimpija pa je takrat premogla igralce, kot so Nejc Vidmar, Roman Bezjak, Luka Menalo in Enrik Osterc.
Visoko izgubljali tudi na pripravah
Če so prej omenjeni porazi za ljubljansko občinstvo nesprejemljivi, pa so bili naslednji verjetno deležni nekoliko več tolerance. Olimpija je s hrvaško Rijeko, ki jo je še v lanski sezoni v Stožicah premagala s pet proti nič, tri leta pred tem na prijateljski tekmi proti Hrvatom utrpela poraz s 6 : 1. Edini zadetek za varovance Sava Miloševića je takrat dosegel Senegalec Tall Lamine Junior, ob njem pa so zaigrali še Matevž Vidovšek, Tomislav Tomić, Matic Fink in Uroš Korun.
V isti zasedbi so se Ljubljančani istega leta v sklopu poletnih priprav pomerili z Moskovsko Lokomotivo. Ruski predstavnik je bil v prav tako boljši s 6 : 1, edini zadetek pa je za Zmaje takrat dosegel Timi Max Elšnik. Na tej tekmi je v vratih Zmajev stal Žiga Frelih, igrali pa so še Andres Vombergar, Radivoj Bosić, Michael Pavlovič in Nino Pungaršek.
S petardo v mreži so Ljubljančani na prijateljskih tekmah poraz utrpeli še proti Dinamu iz Kijeva in Dunajski Avstriji. Z Ukrajinci februarja 2020, ko je v vratih stal Matija Orbanić, igrali pa še Marko Gajić, Ante Vukušić in Stefan Savić. Pet let pred tem pa se je zgodil še poraz proti Avstrijcem. V tem času je Olimpijo vodil Darko Karapetrovič, na zelenici pa so se med drugimi borili Nik Omladič, Andraž Šporar, Aleksandar Jović in Aleksander Šeliga.
Tudi v prvenstvu še nekaj visokih porazov
Ni samo Bravo ta, ki mu je poleg Celja uspelo zadati boleč poraz Zmajem. Zasedba Zorana Barišiča z Rokom Kronavetrom, Dinom Štiglicem, Nikom Kapunom in Brankom Ilićem, je v sezoni 18/19 utrpela visok poraz proti Aluminiju, ki je v Kidričevem slavil s 6 : 2. Pred davnimi petnajstimi leti pa so Zmaje nadigrali še prihajajoči nasprotniki v šestem krogu domačega prvenstva. Primorje je takrat v Ajdovščini Olimpijo premagalo s 5 : 1. Za Zmaje so takrat igrali še Zoran Zeljković, Erik Salkić, Davor Škerjanc, David Kašnik in Kristian Lipovac.
Olimpija torej tako visoko res redko izgublja. Velja pa omeniti še en visok poraz, ki sega v davno leto 1970. Ljubljančani so takrat v Pokalu pokalnih prvakov igrali proti portugalski Benfiki, ki je pred slabimi 40 tisočimi navijači slavila s kar 8 : 1. Poraz, ki se ga ni treba ravno sramovati, so Zmaji zabeležili pod vodstvom Nedeljka Gugolja. Igrali pa so Danilo Popivoda, Branko Oblak, Miloš Šoškić in Vili Amersek, ki je takrat dosegel tudi edini zadetek za Jugoslovanskega predstavnika.
Foto: Sportida.com
