Tour de France 2029 v Sloveniji? Predsednik vlade s pismom in tremi trasami v roki

Predsednik vlade Robert Golob bo pismo o nameri za organizaciji začetka kolesarske dirke po Franciji v Sloveniji leta 2029 predal direktorju francoske pentlje Christianu Prudhommeju na zadnji dan letošnje dirke. Vlada je ob tem s partnerji pripravila predlog treh tras, ki med drugim vključuje cilj ene izmed tras na Vršiču.

Organizacija starta Toura je izjemna priložnost za slovensko kolesarstvo in tudi za njeno gospodarstvo ter turizem, je ocenil premier na današnjem druženju z novinarji. Ta je sledil četrtkovi seji vlade, na kateri je sprejela omenjeno pismo o nameri.

V njem Slovenija ponuja organizacijo starta najprestižnejše dirke na svetu, tako imenovanega Grand departa, ki je doslej 26-krat potekal v tujini, nazadnje lani v Firencah. Pismo pa vključuje tudi predlog tras treh etap, so razkrili vladni predstavniki.

Vlada projekt posveča predvsem generaciji mladih kolesarjev v Sloveniji, je dejal Golob in dodal, da je “dolžna to storiti tudi zaradi izidov sedanje generacije slovenskih kolesarjev”. Projekt podpirajo vsi trije najboljši slovenski kolesarji ta čas, Tadej Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič, ki so svojo podporo izrazili tudi v videoizjavah.

Slovenija se želi po besedah Goloba in tudi predsednika Kolesarske zveze Slovenije Pavla Marđonovića ter direktorja dirke po Sloveniji Bogdana Finka pokazati s svojimi lepotami in znanjem pri organizaciji največjih športnih dogodkov. “Želimo pokazati našo samozavest in se postaviti ob bok največjim organizatorjem športnih dogodkov na svetu,” je dejal Golob.

Gostovanje dirke Marđonović ocenjuje za izjemno priložnost za razvoj slovenskega kolesarstva ter priznanje za njene vrhunske uspehe v tem športu. “Gostovanje Toura v Sloveniji bo poklon klubom, trenerjem, kolesarskim delavcem ter vsem ljubiteljem kolesarstva, ki so v več kot stoletni tradiciji tega športa v Sloveniji pomagali graditi ta šport,” je dejal predsednik krovne zveze.

Projekt organizacije tridnevnega začetka dirke po Franciji bo po besedah državnega sekretarja v kabinetu premierja Jureta Lebna stal med 10 in 12 milijonov evrov. “Glede na podobne dogodke v tujini je za vsak vloženi evro skozi gospodarstvo in turizem povrnjenih sedem evrov,” je predstavil pričakovane ekonomske učinke izvedbe projekta.

Da pa so učinki gostovanja tako velikega dogodka, kot je Tour, dejansko neizmerljivi in presegajo zgolj finančne učinke, je ocenil Fink. “Gre za priložnost za povezovanje ljudi in za edinstveno platformo za predstavitev države po celem svetu,” je dejal prvi mož dirke po Sloveniji.

Ob tem je Leben potrdil, da je vlada že izvedla preliminarne pogovore s predstavniki Toura, v sami pripravi izhodišč pa je upoštevala nekatere njihove želje, tudi to, da bi bil cilj ene izmed etap na Vršiču.

“Ob pismu bo tudi predlog treh tras,” je dejal Leben, ki dodatne podrobnosti glede poteka tras ni želel razkriti, dokler se z njimi ne seznanijo organizatorji Toura. “O vseh pogojih in drugih podrobnosti izvedbe se bomo z organizatorji začeli pogovarjati po predaji pisma o nameri 27. julija.”

Kot je ob tem dodal Marđonović, je kandidatura zastavljena za leto 2029, ki je prvo zaenkrat še na voljo, ob tem pa je Slovenija v skrajnem primeru pripravljena gostiti dirko tudi dve leti kasneje. Marđonović sicer ni seznanjen, da bi se kdo drugi potegoval za organizacijo Velikega starta Toura leta 2029, a je dodal, da je še možno, da se kdo pojavi.

Dirko po Franciji vsako leto spremljajo gledalci v več kot 190 državah, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi. Prvič v svoji 122-letni zgodovini je Tour izvedel veliki start dirke izven Francije leta 1954 v Amsterdamu na Nizozemskem. Od takrat je bil start francoske pentlje v tujini še 25-krat.

Vir: STA
Foto: Sportida.com