Azerbajdžan je odlično izkoristil krstne evropske igre za lastno promocijo in se potrdil kot vrhunski prireditelj s potrebno infrastrukturo za olimpijske igre. Predsednik Ilham Alijev je že najavil, da bo država bržkone še tretjič kandidirala za olimpijske igre, glede na videno na igrah pa bodo imeli Azerbajdžanci zanesljivo močno podporo.
Kar so v Azerbajdžanu praktično vedeli vsi, oblasti pa so molčale, se je končno potrdilo tudi ob koncu iger. Gigantskim premiernim igram, ki so organizacijsko potekale “po olimpijsko”, naj bi sledil le še največji možni športni spektakel – olimpijske igre. “Ambicije niso odvisne od velikosti posamezne države. Mislim, da smo v stanju izpeljati dogodke na najvišji ravni,” je novinarjem dejal Ali Hasanov iz predsedniškega urada. Pri tem ni pretiraval, saj so londonski olimpijski delavci, ki so vodili organizacijo iger, projekt opravili z odliko. Uradno ima Azerbajdžan čas za vložitev kandidature do 15. septembra.
V Evropi je Azerbajdžan z organizacijo evropskih iger že dokazal, da zmore organizirati olimpijske igre. Nove zagovornike projekta bo zanesljivo dobil čez dve leti, ko bo mesto ob Kaspijskem morju gostile igre islamske solidarnosti. “Športni dogodki so vedno tudi predstavitev gospodarske in politične moči države,” je ob tem dejal minister za šport Azad Rahimov, ki računa na podobno odmevno prireditev in podporo v islamskem svetu po letu 2017.
Kritik na izvedbo iger med olimpijskimi komiteji v Evropi tako rekoč ni. Še več, večina se strinja, da je bila organizacijska raven tako visoka, da se bo v Evropi težko našel prireditelj, ki bo investiral toliko sredstev, da bi dosegel raven Bakuja. Z olimpijskimi igrami je seveda drugače in tukaj bodo tekmeci Bakuju tudi Pariz, Rim, Boston in Budimpešta, ki so že vložili kandidaturo.
A Azerbajdžan v boju za OI gradi na prepoznavnosti v športu. V letu 2016 tukaj sledi premierna dirka formule 1, v letu 2017 islamske igre, v letu 2020 tekme evropskega nogometnega prvenstva, Baku si želi tudi atletsko svetovno prvenstvo 2023.
Foto: CNN