Avtor: Nejc Mravlja
19. 5. 2025, 10.36
»Naša sezona je kratkomalo razočaranje,« je še pred polfinalno zmago proti norveškemu presenečenju iz arktičnega kroga Bodø/Glimtu priznal Tottenhamov strateg Ange Postecoglou, ki navzlic uvrstitvi v finale ni politično korektno skrival nelagodja do tekmovanja, ki ga na elitnem otoškem nogometnem dvoru mnogi dojemajo kot nebodigatreba, ali vsaj kot drugorazredno. Pa vendar se priložnost za osvojitev evropskega pokala se ne ponuja vsak dan. »Kljub vsemu se ne zgodi prav pogosto, da se znajdeš v položaju, ko lahko posežeš po tovrstnem naslovu,« se je po potrditvi finalne vstopnice zamislil bivši manager škotskega Celtica.
Pri Manchester Unitedu razmišljajo podobno. Manager Ruben Amorim je še pred polfinalno dvodejanko z Athletic Clubom novinarjem odkrito priznal, da je ključni cilj evropske sezone rdečih vragov preboj v ligo vseh lig. »Če igraš v ligi prvakov, razpolagaš z drugačnim proračunom. To omogoča sestavo konkurenčnejše ekipe za naslednjo sezono.« Ob tem je potisnil v ozadje pomen lovorike v evropski ligi kot samostojnega dosežka, kar dovolj zgovorno odraža prioritete sodobnega nogometa.
View this post on Instagram
Uefa že vrsto let nagrajuje zmagovalca evropske lige z neposredno uvrstitvijo v ligo prvakov. Mehanizem je učinkovit, saj ohranja zanimanje za tekmovanje, ki ga številni klubi iz najboljih petih državnih prvenstev na stari celini sicer ne bi jemali resno. Po drugi strani je prav ta malodane avtomatizem deležen kritik. Nekdanji alfa in omega Arsenalove stroke in danes vodja Fifinega globalnega nogometnega razvoja, Arsène Wenger, meni, da takšna ureditev ni poštena: še posebej ne za angleške klube, ki imajo že sicer večje možnosti za uvrstitev. »Zmagovalec bi moral imeti zagotovljeno mesto v evropski ligi, ne pa nujno tudi v ligi prvakov,« je dejal Wenger.
Angleška Premier League bo tako v prihodnji sezoni imela kar šest predstavnikov v ligi prvakov: prvi štirje na ligaški lestvici se bodo vanjo prebili skozi redno sito, petouvrščeni bo s plesom na prestižnem evropskem odru nagrajen zaradi letošnje uspešnosti Angležev na mednarodni ravni (tj. prek skupnega evropskega koeficienta), šesti pa bo vanjo vstopil z lovoriko v sredinem finalu v Bilbau. Postecoglou na kritike odgovarja brez dlake na jeziku: »Ta pravila obstajajo že dolgo. Če koga motijo … Njegov problem!«
View this post on Instagram
Čeprav sta se v finale uvrstila Tottenham in Manchester United, je večji del letošnje sezone v drugem najpomembnejšem evropskem klubskem tekmovanju zaznamoval vzpon klubov iz ozadja. Athletic Club je dolgo gojil upanje, da bo lahko igral finale na domačem San Mamésu, a je v polfinalu podlegel prav Unitedu (skupno 1-7). Posebno poglavje je s senzacionalno uvrstitvijo v zaključno četverico spisal norveški Bodø/Glimt, potem ko je med dih jemajočo pustolovščino opravil z ekipami, kot so Porto, Crvena zvezda, Maccabi Tel Aviv, Twente, Olympiakos, Roma … in poskrbel za doslej največji mednarodni uspeh poljubnega norveškega kluba.
A v finalu ne bo prostora za tovrstne romantične zgodbe. V zaključnem obračunu si bosta nasproti stala kluba, za katera liga Evropa pomeni zgolj postajo na poti do še mamljivejšega cilja.
Oba, tako Manchester United kot Tottenham, sta v domačem prvenstvu nastopala pod vsako kritiko in pred zadnjim kolom zasedata 16. in 17. mesto. Če izpostavimo še finančni vidik, je položaj bolj pereč pri rdečih vragih, katerih skupni dolg je konec prejšnjega leta znašal skoraj milijardo evrov … Številka, ki se iz dneva v dan neusmiljeno povečuje.
V tem kontekstu sredina zmaga ne more biti zgolj športni cilj, temveč finančna nuja. Po poročanju BBC-ja bi uspeh v Bilbau zmagovalcu navrgel vsaj 120 milijonov evrov prihodkov (nagrade Uefe, sponzorski bonusi in prihajajoče premije za nastop v ligi prvakov). Gre za temeljna sredstva, brez katerih bodo rdeči vragi poleti znatno težje izvajali (pre)potrebno kadrovsko prenovo.
Amorim si tega dobro zaveda. Po uvodnem majskem porazu proti Brentfordu (3-4), ki se ga je lotil z rezervno postavo, je kratko in jedrnato poudaril razkorak med ambicijami in realnostjo: »Trenutno nismo sposobni biti hkrati konkurenčni v Premier ligi in v ligi prvakov. To je resna dilema.«
Liga Evropa, pogosto zasmehovana kot »pokal srečnih poražencev«, je letos za Tottenham in United priložnost za reševanje sezonske časti in finančne prihodnosti. Kdo bo na koncu izšel kot zmagovalec? Tottenham, ki je v zadnjih desetletjih zapravil skoraj sleherno resno priložnost za trofejo? Ali Manchester United, zgodovinsko najuspešnejši angleški klub, ki se nahaja sredi ene svojih največjih dekadenc v slabem poldrugem stoletju obstoja?
View this post on Instagram
»Zmagati moramo,« vztraja Amorim. »Za nas je to priložnost, ki je ne smemo izpustiti … najsibo v športnem, psihološkem in ekonomskem pogledu.«
Foto: AP Photo/Gregorio Borgia via Guliver Image
