Najprej, nemogoče je, da me bo kdo prepričal, da je za hude incidente po tekmi Prve lige Telemach med Radomljami in Taborom iz Sežane krivo golo nogometno rivalstvo. Naj bo to iztočnica, da se vsi deležniki zamislimo kam plujemo in kako sami vplivamo na smer plovbe.
Da zapojejo bejzbolski kiji, palice in železo, je lahko krivo infantilno huliganstvo, morda osebne zamere, mogoče celo ilegalno ozadje, se mi zares ne svita. A za tako grozljive scene na tekmi dveh najmanjših in najbolj skromnih prvoligaških klubov v Sloveniji zgolj rivalstvo ni razlog. Torej ga moramo poiskati. Morda ga v spodnjem zapisu ne bomo docela odkrili, lahko pa nam uspe odstreti nekaj točk, ki so na dobri poti, da slovenskemu nogometu odidejo izpod nadzora. Naj bo to iztočnica, da se vsi deležniki zamislimo kam plujemo in kako sami vplivamo na smer plovbe.
V zadnjem obdobju se soočamo z lepo vsoto vprašljivih dogodkov, ob katerih se je javnost polarizirala. Polarizacija v nogometu ni nujno slabo in je v tem športu celo neizogiben pojav. A, si tovrstnih dogodkov onkraj vseh mej res želimo, to res rabimo? Dela nam in našem nogometu res uslugo?
Bistvo tega razmišljanja je, menim, da moramo konkretno zožati rdeče linije sprejemljivega. Uličarski šmek daje čar nogometu in spremljanju le tega. A kdaj uličarski šmek izgubi šmek in čar ter postane moteč dejavnik, utelešenje nazadovanja, pokazatelj erozije človeških, karakternih vrlin?
Vsekakor, ko preko rdečih linij stopijo najvidnejši deležniki nogometnega sveta. Ko vodilni ljudje iz pisarn srborito zapustijo sedeže na VIP tribuni in se zapodijo v katakombe stadionov z namenom tako ali drugače obračunati z uradnimi osebami ali tekmeci. Ker danes nič več ne ostane skrito, se spomnite?
Ko klubski predstavniki, verjamem da pod prisilo, v stratosfero pošiljajo sporočila za javnost, ki tekmeca ali človeka (med drugim) skušajo razčlovečiti in ponižati na tako nizki ter neokusni ravni, ki je ne bi privoščil niti sovražniku.
Ko vodje stroke, kot glava ter obraz ekipe, javno fizično in verbalno obračunavajo s stanovskimi kolegi in njih sodelavci.
In nenazadnje, ko najrazličnejši mediji, kamor spadajo tudi blogerji, podcasterji in ostali opinion makerji, ne obsojajo pretiranega nasilja na tribunah in agresivnih podvigov klubskih frontmanov, še več, nekateri vse to celo povzdigujejo.
Hočeš, nočeš, nastopil je čas, ko si moramo vzeti sekundo za resen razmislek o lastnih dejanjih in morebitnih posledicah. Nogomet je največji magnet za javnost, kot tak ima pomembno družbeno vlogo, takisto jo imamo delujoči v nogometu, kar ni le privilegij, ampak tudi odgovornost. In Prva liga Telemach je zanimiva liga, liga s potencialom. Zato nastavimo filtre tako, da bodo v ospredju kakovost, strokovnost in odgovornost. In prava mera uličarskega šmeka. To bo imelo pozitiven vpliv tudi na prikazano na igriščih.
V tem zapisu namerno niso izpostavljena konkretna imena, ne klubov ne posameznikov. Po tem ne vidim potrebe. Naj bo ta zapis poziv na samorefleksijo vsakega, ki bo naletel nanj, pa če bo le nekdo zavoljo tega naslednjič za sekundo zastal, razmislil o svoji vlogi in morebitnih posledicah, je njegovo poslanstvo opravljeno.

Foto: Sportida.com