Novice
08.02.2010 17:18
Oster protidopinški boj
Na ZOI v Vancouvru se obeta poostren protidopinški boj. V primerjavi z zadnjimi zimskimi olimpijskimi igrami leta 2006 v Torinu v Britanski Kolumbiji napovedujejo, da bodo podvojili število opravljenih testov. Skupno naj bi jih opravili kar 2500, začeli pa so že 4. februarja.
Kanadčani ne želijo prav ničesar prepustiti naključju ter se nadejajo, da bodo prav njihove igre dopinško neomadeževane. Javnosti so tako že pred časom v Richmondu, ki bo tudi med olimpijskimi prizorišči, predstavili sodoben protidopinški laboratorij, za katerega so odšteli 16,4 milijona kanadskih dolarjev (10,4 milijona evrov).
V protidopinškem štabu se bo dnevno s telesnimi tekočinami in izločki športnikov ukvarjalo 30 tehnikov in sedem znanstvenikov iz Svetovne protidopinške agencije (WADA). Rezultati testov naj bili znani v roku 24 ur po odvzetem vzorcu v primeru negativnega izida in v roku treh dni, če bo test pozitiven.
Zgodovina uporabe nedovoljenih sredstev na olimpijskih igrah sega v začetke prejšnjega stoletja. Na igrah leta 1904 je Thomas J. Hicks kar med tekom na maratonski razdalji užival strihnin in konjak. Prvi primer smrti zaradi dopinga na olimpijskih igrah beležimo v Rimu 1960, ko se je danski kolesar zgrudil med cestno dirko. Kasneje so zdravniki ugotovili, da si je želel do boljših rezultatov pomagati z amfetamini. Prvi razkriti primer dopinga na zimskih olimpijskih igrah, ki so neprimerno manj "okužene" z dopinškimi primeri kot poletne, pa je nemški hokejist Alois Schloder, ki je bil pozitiven v Saporu 1972. Od tedaj so na ZOI zabeležili še dvanajst primerov, od tega kar sedem v Salt Lake Cityju 2002.
Dopinški primeri na dosedanjih zimskih olimpijskih igrah:
1968 Grenoble 0
1972 Saporo 1
1976 Innsbruck 2
1980 Lake Placid 0
1984 Sarajevo 1
1988 Calgary 1
1992 Albertville 0
1998 Nagano 0
2002 Salt Lake City 7
2006 Torino 1
Rok Grilec
Nazaj
V protidopinškem štabu se bo dnevno s telesnimi tekočinami in izločki športnikov ukvarjalo 30 tehnikov in sedem znanstvenikov iz Svetovne protidopinške agencije (WADA). Rezultati testov naj bili znani v roku 24 ur po odvzetem vzorcu v primeru negativnega izida in v roku treh dni, če bo test pozitiven.
Zgodovina uporabe nedovoljenih sredstev na olimpijskih igrah sega v začetke prejšnjega stoletja. Na igrah leta 1904 je Thomas J. Hicks kar med tekom na maratonski razdalji užival strihnin in konjak. Prvi primer smrti zaradi dopinga na olimpijskih igrah beležimo v Rimu 1960, ko se je danski kolesar zgrudil med cestno dirko. Kasneje so zdravniki ugotovili, da si je želel do boljših rezultatov pomagati z amfetamini. Prvi razkriti primer dopinga na zimskih olimpijskih igrah, ki so neprimerno manj "okužene" z dopinškimi primeri kot poletne, pa je nemški hokejist Alois Schloder, ki je bil pozitiven v Saporu 1972. Od tedaj so na ZOI zabeležili še dvanajst primerov, od tega kar sedem v Salt Lake Cityju 2002.
Dopinški primeri na dosedanjih zimskih olimpijskih igrah:
1968 Grenoble 0
1972 Saporo 1
1976 Innsbruck 2
1980 Lake Placid 0
1984 Sarajevo 1
1988 Calgary 1
1992 Albertville 0
1998 Nagano 0
2002 Salt Lake City 7
2006 Torino 1
Rok Grilec
Pri oddaji komentarjev lahko sodelujejo samo prijavljeni uporabniki spletnega mesta sport-tv.si.
Če še niste registriran uporabnik lahko registracijo opravite s klikom na povezavo "Registracija".
Sortiraj po datumu
