Novice
07.02.2010 21:29
Intervju z Andrejem Hočevarjem (2. del)
Potem ko pred novo sezono ni našel skupnega jezika z vodstvom Jesenic, je bil Andrej Hočevar skoraj pol leta brez delodajalca. Sredi decembra preteklega leta je 25-letni Ljubljančan le našel sredino, v kateri bo lahko še naprej izkazoval svoje kvalitete. Italijanska Pontebba je tako tretja postaja reprezentančnega vratarja v njegovi profesionalni karieri. Zaradi zelo dobrih predstav v slabih dveh mesecih si je zaslužil tudi poziv Johna Harringtona v izbrano vrsto. Slednjo od četrtka naprej čaka pripravljalni turnir na Japonskem, kjer bosta njena tekmeca še Danska in Kazahstan. Preberite si drugi in hkrati zadnji del pogovora z njim.
Se zaradi vsega naštetega vidite v dresu Pontebbe tudi v bodoče? Za zdaj imate namreč podpisano pogodbo samo do konca te sezone z možnostjo podaljšanja za naprej...
O tem trenutno težko govorim. Ko sem podpisal pogodbo do konca sezone, sem si rekel, da bi rad najprej v miru oddelal medsebojno sodelovanje, šele nato pa videl, kako in kaj.
Andrej Hočevar (Pontebba)
Če vas prav razumemo, glede vašega nadaljnjega sodelovanja s tem klubom niti ni toliko pomembno, kako uspešna bo Pontebba, temveč bolj to, kakšne bodo vaše želje glede nadaljevanja kariere?
Niti ne, kajti zame je vsekakor pomembno, v kakšni ekipi branim. Mislim, da je kar vsakemu športniku cilj, da se vsako sezono bori za naslov prvaka. Da bi bil nekje samo zato, da bi zgolj igral, pač nima velikega smisla. Če bom imel v bodoče možnost, se bom nedvomno odločil za takšno moštvo, ki se bo borilo za najvišja mesta.
Je Pontebba takšen klub? Oziroma povedano drugače, kdo je po vašem mnenju favorit za naslov italijanskega prvaka v letošnji sezoni?
Po tem, kar sem do zdaj videl, sta me najbolj navdušila Val Pusteria in Renon, toda kot sem že dejal, vsi igralci me opozarjajo, da bo na koncu prvo mesto osvojil Bolzano.
Že pred časom nam je Gregory Kuznik potrdil, da je italijanska liga po kakovosti na slabši ravni kot EBEL. Se strinjate s to njegovo ugotovitvijo?
Se strinjam, čeprav bi rad v isti sapi dodal, da jo nekateri po krivici želijo prikazati za slabšo, kot dejansko je. Dokaz, da ni tako, je precejšnje število tujcev, ki so v lanski sezoni nastopali v EBEL in so imeli tam vodilne vloge v svojih klubih, tukaj pa sploh toliko ne izstopajo.
Adam Dennis (Fassa)
Ko že govorimo o izstopanju... Kdo pa je vam padel v oči med vratarji, lahko koga še posebej izpostavite?
Zaradi stila branjenja mi je prav gotovo najbolj všeč čuvaj mreže Fasse Adam Dennis, zelo dobra se mi zdita tudi vratarja Asiaga in Renona Daniel Bellissimo ter Frederic Cloutier.
Ampak če pogledamo na lestvico vratarjev, so vsi omenjeni za vami, zato bi sklepali, da vendarle niso tako dobri...
Tega se ne da ocenjevati na takšen način, treba je namreč vedeti, da imamo vsi zelo dober odstotek ubranjenih strelov zaradi tega, ker je v Italiji povprečno na tekmo veliko več strelov na gol kot v EBEL. Če omenim samo podatek, ki ga vem in se je zgodil naši ekipi. V določenih treh tekmah, v katerih je naše moštvo dajalo večji poudarek obrambi, smo prejeli kar 155 strelov na naš gol. Ko je tako, je odstotek ubranjenih strelov že avtomatično višji, precej prek 90.
Večkrat ste že omenili EBEL, jo še kaj spremljate?
Odkar sem 15. decembra odšel v Italijo, nisem več tako pozoren na dogajanje v EBEL. Razlog je pač ta, da sem imel v tem času dovolj dela že sam s sabo, s privajanjem na novo ekipo in novo okolje. Čisto je pa seveda nisem 'zanemaril', ne nazadnje tudi zato, ker imam na Jesenicah in v Olimpiji kar nekaj prijateljev.
Jesenice vs. Olimpija
Kako komentirate dejstvo, da sta oba slovenska kluba prikovana na dno lestvice in da se nista uvrstila v končnico?
Najlažje je biti general po bitki in to niti nočem biti, toda jasno je, da je Jesenice pokopal slab start. Olimpija je bila še nedolgo tega povsem v igri za uvrstitev v četrtfinale, toda ko so v vodstvu kluba uvideli, da nekega realnega upanja za izpolnitev tega cilja ni več, so ponovno razprodali moštvo.
Mnogi pravijo, da je to pač trenutno realnost našega klubskega hokeja...
Težko to komentiram, saj nisem bil ne v eni ne v drugi garderobi. Je pa nekaj res - Olimpija je imela dva meseca prav gotovo boljšo ekipo od Jesenic, po mojem skromnem mnenju celo takšen kader, ki bi si enostavno moral priboriti končnico. Toda kot sem že dejal, ne vem natančno, zakaj vsi ti igralci niso pokazali takšnih iger, kot so se od njih pričakovale. V Podmežakli se prve tuje okrepitve niso izkazale za prave, tako da moštvo ni bilo konkurenčno, fantje pa so šele kasneje začeli kazati takšne predstave, kot bi jih morali že prej.
Dotaknimo se še malce reprezentance... Za novo akcijo ste bili poklicani tudi sami, skupaj s kolegi iz izbrane vrste boste odpotovali na Japonsko. Marsikomu se zdi tako dolga pot v tem času povsem odveč, pa vam?
Zagotovo bi bilo zaradi napora boljše, če bi odigrali ta pripravljalni turnir v Evropi namesto na Japonskem, saj bo svoje naredila časovna razlika, 20-urna pot in tako naprej, toda tako pač je. Bi pa rad poudaril, da je bilo ne glede na to meni vedno v čast nastopati za Slovenijo, tako da sem se tudi temu vabilu z veseljem odzval. Na samem tekmovanju bom tako skušal zase in za moštvo iztržiti največ, kar se da.
Znova v reprezentanci
Kaj lahko sploh naredi ponovno oslabljena četa Johna Harringtona?
Vsekakor bi na to vprašanje lahko bolj kompetentno odgovoril, če bi vedel, v kakšnih postavah bodo nastopili naši nasprotniki. Japonci bodo kot gostitelji zagotovo v popolni postavi, pri Kazahstancih se nikoli ne ve natančno, kako močno ekipo bodo sestavili, medtem ko so Danci zdaj že nekaj let v elitni skupini svetovnega hokeja. Zaradi tega nam bodo najbrž najtežji tekmeci, kar pa ne pomeni, da nas v preostalih dveh srečanjih čaka lahko delo, ravno nasprotno.
S čim bi bili potem zadovoljni v Naganu? Že z dobro igro in slab(š)im rezultatom ali samo s čim več zmagami?
Sicer je res, da naj v prijateljskih tekmah rezultat nikoli ne bi bil v ospredju, toda v končni fazi na Japonsko ne gremo zato, da bi izgubili vse tri dvoboje. Verjamem, da bomo skušali fantje čim bolj izpolniti trenerjeva navodila in želje glede naše igre. Vsako tekmo bomo šli na zmago, kaj nam bo to na koncu prineslo, bomo pa šele videli.
Še to. Izbrano vrsto so več let zapored spremljale določene negativne stvari okrog nje same, problemi z izplačili, opremo, zavarovanjem in še čem. Kako je zdaj s tem?
Za lansko svetovno prvenstvo v Litvi lahko rečem, da ni bilo nikakršnih problemov glede tega, kako je bilo nazadnje novembra ob akciji na Madžarskem pa ne morem govoriti, saj me ni bilo zraven.
Tukaj si preberite prvi del intervjuja.
Z Andrejem Hočevarjem se je pogovarjal Marko Miklavič
foto: Vid Ponikvar & www.hockeytime.com
Nazaj
O tem trenutno težko govorim. Ko sem podpisal pogodbo do konca sezone, sem si rekel, da bi rad najprej v miru oddelal medsebojno sodelovanje, šele nato pa videl, kako in kaj.
Andrej Hočevar (Pontebba)
Če vas prav razumemo, glede vašega nadaljnjega sodelovanja s tem klubom niti ni toliko pomembno, kako uspešna bo Pontebba, temveč bolj to, kakšne bodo vaše želje glede nadaljevanja kariere?
Niti ne, kajti zame je vsekakor pomembno, v kakšni ekipi branim. Mislim, da je kar vsakemu športniku cilj, da se vsako sezono bori za naslov prvaka. Da bi bil nekje samo zato, da bi zgolj igral, pač nima velikega smisla. Če bom imel v bodoče možnost, se bom nedvomno odločil za takšno moštvo, ki se bo borilo za najvišja mesta.
Je Pontebba takšen klub? Oziroma povedano drugače, kdo je po vašem mnenju favorit za naslov italijanskega prvaka v letošnji sezoni?
Po tem, kar sem do zdaj videl, sta me najbolj navdušila Val Pusteria in Renon, toda kot sem že dejal, vsi igralci me opozarjajo, da bo na koncu prvo mesto osvojil Bolzano.
Že pred časom nam je Gregory Kuznik potrdil, da je italijanska liga po kakovosti na slabši ravni kot EBEL. Se strinjate s to njegovo ugotovitvijo?
Se strinjam, čeprav bi rad v isti sapi dodal, da jo nekateri po krivici želijo prikazati za slabšo, kot dejansko je. Dokaz, da ni tako, je precejšnje število tujcev, ki so v lanski sezoni nastopali v EBEL in so imeli tam vodilne vloge v svojih klubih, tukaj pa sploh toliko ne izstopajo.
Adam Dennis (Fassa)
Ko že govorimo o izstopanju... Kdo pa je vam padel v oči med vratarji, lahko koga še posebej izpostavite?
Zaradi stila branjenja mi je prav gotovo najbolj všeč čuvaj mreže Fasse Adam Dennis, zelo dobra se mi zdita tudi vratarja Asiaga in Renona Daniel Bellissimo ter Frederic Cloutier.
Ampak če pogledamo na lestvico vratarjev, so vsi omenjeni za vami, zato bi sklepali, da vendarle niso tako dobri...
Tega se ne da ocenjevati na takšen način, treba je namreč vedeti, da imamo vsi zelo dober odstotek ubranjenih strelov zaradi tega, ker je v Italiji povprečno na tekmo veliko več strelov na gol kot v EBEL. Če omenim samo podatek, ki ga vem in se je zgodil naši ekipi. V določenih treh tekmah, v katerih je naše moštvo dajalo večji poudarek obrambi, smo prejeli kar 155 strelov na naš gol. Ko je tako, je odstotek ubranjenih strelov že avtomatično višji, precej prek 90.
Večkrat ste že omenili EBEL, jo še kaj spremljate?
Odkar sem 15. decembra odšel v Italijo, nisem več tako pozoren na dogajanje v EBEL. Razlog je pač ta, da sem imel v tem času dovolj dela že sam s sabo, s privajanjem na novo ekipo in novo okolje. Čisto je pa seveda nisem 'zanemaril', ne nazadnje tudi zato, ker imam na Jesenicah in v Olimpiji kar nekaj prijateljev.
Jesenice vs. Olimpija
Kako komentirate dejstvo, da sta oba slovenska kluba prikovana na dno lestvice in da se nista uvrstila v končnico?
Najlažje je biti general po bitki in to niti nočem biti, toda jasno je, da je Jesenice pokopal slab start. Olimpija je bila še nedolgo tega povsem v igri za uvrstitev v četrtfinale, toda ko so v vodstvu kluba uvideli, da nekega realnega upanja za izpolnitev tega cilja ni več, so ponovno razprodali moštvo.
Mnogi pravijo, da je to pač trenutno realnost našega klubskega hokeja...
Težko to komentiram, saj nisem bil ne v eni ne v drugi garderobi. Je pa nekaj res - Olimpija je imela dva meseca prav gotovo boljšo ekipo od Jesenic, po mojem skromnem mnenju celo takšen kader, ki bi si enostavno moral priboriti končnico. Toda kot sem že dejal, ne vem natančno, zakaj vsi ti igralci niso pokazali takšnih iger, kot so se od njih pričakovale. V Podmežakli se prve tuje okrepitve niso izkazale za prave, tako da moštvo ni bilo konkurenčno, fantje pa so šele kasneje začeli kazati takšne predstave, kot bi jih morali že prej.
Dotaknimo se še malce reprezentance... Za novo akcijo ste bili poklicani tudi sami, skupaj s kolegi iz izbrane vrste boste odpotovali na Japonsko. Marsikomu se zdi tako dolga pot v tem času povsem odveč, pa vam?
Zagotovo bi bilo zaradi napora boljše, če bi odigrali ta pripravljalni turnir v Evropi namesto na Japonskem, saj bo svoje naredila časovna razlika, 20-urna pot in tako naprej, toda tako pač je. Bi pa rad poudaril, da je bilo ne glede na to meni vedno v čast nastopati za Slovenijo, tako da sem se tudi temu vabilu z veseljem odzval. Na samem tekmovanju bom tako skušal zase in za moštvo iztržiti največ, kar se da.
Znova v reprezentanci
Kaj lahko sploh naredi ponovno oslabljena četa Johna Harringtona?
Vsekakor bi na to vprašanje lahko bolj kompetentno odgovoril, če bi vedel, v kakšnih postavah bodo nastopili naši nasprotniki. Japonci bodo kot gostitelji zagotovo v popolni postavi, pri Kazahstancih se nikoli ne ve natančno, kako močno ekipo bodo sestavili, medtem ko so Danci zdaj že nekaj let v elitni skupini svetovnega hokeja. Zaradi tega nam bodo najbrž najtežji tekmeci, kar pa ne pomeni, da nas v preostalih dveh srečanjih čaka lahko delo, ravno nasprotno.
S čim bi bili potem zadovoljni v Naganu? Že z dobro igro in slab(š)im rezultatom ali samo s čim več zmagami?
Sicer je res, da naj v prijateljskih tekmah rezultat nikoli ne bi bil v ospredju, toda v končni fazi na Japonsko ne gremo zato, da bi izgubili vse tri dvoboje. Verjamem, da bomo skušali fantje čim bolj izpolniti trenerjeva navodila in želje glede naše igre. Vsako tekmo bomo šli na zmago, kaj nam bo to na koncu prineslo, bomo pa šele videli.
Še to. Izbrano vrsto so več let zapored spremljale določene negativne stvari okrog nje same, problemi z izplačili, opremo, zavarovanjem in še čem. Kako je zdaj s tem?
Za lansko svetovno prvenstvo v Litvi lahko rečem, da ni bilo nikakršnih problemov glede tega, kako je bilo nazadnje novembra ob akciji na Madžarskem pa ne morem govoriti, saj me ni bilo zraven.
Tukaj si preberite prvi del intervjuja.
Z Andrejem Hočevarjem se je pogovarjal Marko Miklavič
foto: Vid Ponikvar & www.hockeytime.com
Pri oddaji komentarjev lahko sodelujejo samo prijavljeni uporabniki spletnega mesta sport-tv.si.
Če še niste registriran uporabnik lahko registracijo opravite s klikom na povezavo "Registracija".
Sortiraj po datumu
