Intervju s Tinetom Slabetom

Kako se človek sploh odloči za tak šport?

Najprej sem treniral košarko, nato me je prijatelj pri 13 letih prepričal, da poskusim z deskanjem in ko sem stopil na desko, sem vedel, da je to to. Najprej sem treniral zase, nato pa sem med študijem videl, da sem zelo talentiran, preizkusil sem se na nekaj tekmovanjih na Jadranu in po koncu fakultete sem ves denar vložil v potovanje v Južno Afriko leta 2000 in ugotovil sem, da bi lahko tekmoval v evropskem pokalu.

Želel sem si postati prvi profesionalec v tem športu v Sloveniji, a so mi vsi dejali, da to ne bo šlo. Kljub temu sem poskusil, kmalu na eni tekmi zasedel drugo mesto, nato pa se je odprlo.



Najprej ste tekmovali v prostem slogu. V čem so bistvene razlike med prostim slogom in kraljevski disciplini slaloma, v kateri tekmujete sedaj?

Jadranje na deski (Windsurfing) ima podobno kot smučanje več disciplin. Ena je prosti slog (freeestyle), podobno kot smučanje v prostem slogu. Vsak tekmovalec mora  v petih minutah pokazati največ zahtevnih elementov in sodniki z ocenami določijo zmagovalca.

Druga disciplina je jahanje valov, kjer moraš čimbolj izrabiti val, potem je tukaj speed, kjer je važno samo, da si najhitrejši, najbolj cenjena disciplina pa je slalom, ki združuje ogromno elementov iz prej omenjenih disciplin.  

Naenkrat nas štarta 10, jadramo okoli boj in kdor prvi pride, je zmagovalec. Ta disciplina je najbolj zahtevna, ker moraš obvladati prvine hitrosti in prostega sloga, da se znajdeš na bojah pri obratih, poleg tega pa moraš imeti veliko znanja o opremi.

Čez leto ste tekmovali na vseh sedmih tekmah v slalomu. Nam poveste, katera tekma je najbolj naporna?

Najbolj zanimiva tekma je na Gran Canarii, ki slovi po tem, de ja tam najbolj vetrovno. Vsak dan piha veter z več kot 100 km/h, je tako kot Kitzbuhel v smučanju. Fizično je zelo zahtevno, saj se v petih dneh, kolikor traja tekmovanje, izpelje čimveč voženj, kolikor pač veter dopušča. V petih dneh ponavadi opravimo 13 voženj, veliko več kot drugje. Gre za ekstremne razmere.



Največji uspeh letos ste dosegel na Fuerteventuri, kjer ste se prebili v finale. Kako to, da ste ravno tam dosegli najboljšo uvrstitev?

Tam se najbolje počutim, saj sem pet let zapored tekmoval v prostem slogu in prizorišče poznam do potankosti. Na Gran Canarii teden dni prej sem pripravil nastavitve in potem se mi je vse poklopilo in sem se prvič prebil v veliki finale.

Kateri narodi prevladujejo v tem športu?

Ponavadi je tako, da ko nekdo naredi preboj, je kar nekaj let dominanten, verjetno zaradi psihološkega stališča. Zelo močni so Francozi, Španci in Američani. Trenutno je dominanten Francoz Antoine Albeau, ki je tudi svetovni prvak.



Kakšne hitrosti dosegate?

Tja do 60km/h.

Tekmovalci ste zelo blizu drug drugega, kako blizu je to dejansko, gre za centimetre?

Zelo blizu, na prvi boji smo oddaljeni le 10 cm, velikokrat se tudi zadanemo med seboj.

Kakšne fizične  predispozicije je dobro imeti, če bi se nekdo profesionalno odločil za tak šport?

Ena izmed glavnih stvari je ravnotežje. Za hitrostne discipline je pomembna tudi teža in velikost, v slalomu smo več ali manj vsi višji in močnejši,  medtem ko v prostem slogu prevladujejo bolj gimnastični tipi človeka, močni in majhni.

Kako se pripravite na sezono?

Imam kondicijskega trenerja, ki mi predpiše program. Pozimi se pripravljam v fitnesu, januarja pa odpotujem na Južno poloblo, kjer je topleje in tam pripravim opremo in treniram obrate in hitrost. Sezona traja od marca do konca oktobra.



Želel ste postati tudi prvi Zemljan, ki bi odjadral okoli Cape Horna, pa vam zaradi vremenskih pogojev ni uspelo. Nam lahko opišete to izkušnjo?

Zloglasni Cape Horn je najjužnejša točka na svetu, kjer ni non stop ledu. Tam prevladujejo zahodni vetrovi in močni tokovi, najtežja okoliščina pa je hud mraz.

Problem je bil, da smo imeli na začetku našega projekta velike težave, saj smo težko našli pametno spremljevalno barko in potem smo se dogovorili z najbolj izkušenim kapitanom na tistem koncu sveta.

Ko smo imeli dobro vremensko napoved, da bi lahko šli okoli Cape Horna, se je veter tako okrepil, da smo se morali vrniti. Val je visok okoli 8 metrov, veter pa piha s hitrostjo 100 km/h.

Spremljevalna barka v teh pogojih ni zdržala in smo se morali vrniti. V tistem času je pihalo tudi do 250 km/h. Takrat smo čakali v zalivu in že tisto je avantura. Želeli smo še enkrat poskusiti, saj je veter nekoliko popustil, a barka nam zaradi prevelikih valov ni hotela pomagati in tako nisva tvegala.

O čem človek razmišlja na taki avanturi, v kakšno stanje ste padli?

Veliko ljudi misli, da to človek počne, ker si želi nekaj doseči in biti prvi, a pri meni ni tako. Jaz sem šel zato, ker rad deskam nekje, kjer še ni nihče, še posebej pa v naravi, ki je popolnoma odmaknjena od civilizacije. Ko si na deski, si eno z naravo. In te svobode, ki sem jo doživel tam, najbrž ne bom mogel opisati nobenemu človeku z besedami.



Koliko stane sezona deskanja, kako se financirate?

Mene sponzorira proizvajalec desk in jader in tudi sam razvijam deske, ki jih je možno kupiti v trgovinah po celem svetu. Na srečo dobivam material zastonj, za potovanja in ostale stvari pa potrebujem približno 20.000 evrov na sezono.


S Tinetom Slabetom se je pogovarjal Klemen Porenta

Pri oddaji komentarjev lahko sodelujejo samo prijavljeni uporabniki spletnega mesta sport-tv.si. Če še niste registriran uporabnik lahko registracijo opravite s klikom na povezavo "Registracija".