Novice
30.01.2009 17:00
Dobil sem komando, da moram napisati nartaboljše insajderje za Superbowl. Torej se bom potrudil, kajti res gre za tekmo vseh tekem. Pravzaprav je težko napisati kaj pametnega, novega in lucidnega, saj so tudi slovenski bloggerji obgrizli tole kost že skoraj do konca. Zato se bom na široko izognil našetvanju statističnih podatkov in ponavljanju enih ter istih stavkov, ki smo jih v preteklosti vsi že večkrat ponovili.
Obramba
Pittsburgh igra sistem 3-4, kar pomeni da ima spredaj v obrambi tri linijske igralce, zadaj za njimi pa na globini nekaj jardov še štiri linebackerje. V tem sistemu morajo biti linijski igralci res veliki fantje, ki so sposobni zapreti sredino in ustaviti linijske igralce v napadu, tako da se linebackerji v ozadju lahko normalno prosti gibljejo. Nič hujšega ni, kot tek po sredini in tvoji linebackerji lepo blokirani ob straneh ...
Linijska trojka pri akcijah teka poskuša kar najbolj stisniti notranje napadalce, jih zadržati na črti napada in zožati luknje za running backe. Tako potem linebackerji neovirano napadejo tekače... in večina poskusov teka potem žalostno propade, še posebej ko se veliki fantje v napadu malce utrudijo.
Posebna zgodba sta zunanja linebackerja – LaMarr Woodley in James Harrison. Njuna naloga je pobrati tek po zunanji strani, še bolj pa postaneta vidna, kadar gre za pritisk na podajalca. To je poslastica obrambe Steelersov. V primeru podaje, linija silovito pritisne na varovalni obroč okrog podajalca. Zunanja dva linijska igralca (tackla) sta v največjih škripcih, saj se morata odločiti – ali pomagati ostalim fantom v napadalni liniji ali pa paziti na zunanja linebackerja, ki švigata z leve in desne... in Woodley ter Harrison res švigata. Sta neverjetno hitra ter agresivna, ne odnehata po prvem kontaktu, pač pa rineta naprej, s svojo močjo uspeta hitro priti za hrbet nasprotnikov in tako ima nasprotni podjalec zelo zelo malo časa za izmet.
Veselje obrambnih igralcev Pitta
Seveda Steelersom to večinoma ne zadošča, skoraj vedno pošljejo v napad še enega dodatnega igralca. Pri tem so se odlično izpilil pri skivanju postavitve, tako da nasprotniki nikdar ne vedo, kaj jih čaka. Dobre obrambe namreč nasprotnika vedno pričakajo v osnovni ali kakšni lažni formaciji, nikdar pa ne kažejo svojih pravih namenov. Tako recimo napdalna linija preveri postavitev linebackerjev, podajalec pregleda, kako je postavljena sekundarna linija in se odloči, kjer bo najmehkejše mesto obrambe glede na to, kar mu le-ta kaže. Tja bo tudi najprej gledal ter podajal. Prav zaradi tega vidimo tik pred začetkom akcije še premike na napadalni liniji in signaliziranje med posameznimi igralci.
Toda ni hujšega kot to, da se tik pred začetkom akcije obramba prerazporedi in pokaže prave karte. Kar nankrat stopi v mehko mesto Troy Polamalu ali pa se skozi tam prikaže branilec, ki bo blitzal.
Steelersi blitzajo z raznih pozicij in nasprotnik nikda ne vem od kje bo priletelo. Prav umetnost prikrivanja je pri jakleni zavesi izpiljena do konca, veliko zaslug za to pa ima Dick LeBeau, veteran med trenerji, ki pozna vsako zvijačo iz obrambnega učbenika.
Sama sekundarna linija, kjer je levji kralj seveda Troy Polamalu, bo morala predvsem pokrivati luknje, ki nastanejo po blitzih. Ker ima Arizona v svojih vrstah odlične lovilce, se za kakšna dvojna kritje ne bodo smeli odločati, oziroma če bosta Fitzgeralda vseeno pokrivala dva, bodo Steelersi morali omjiti blitzanje. Zelo pomembna bo zaščita območja od 5 do 10 jardov globine, kajti če se bo Arizona odločila za hitre podaje, se bo vedno znova znašel tam Fitzgerald, ki zna nato silovito potegniti naprej, še zlasti če pride linebackerjem za hrbet. Polamalu bo tako verjetno bolj zadolžen za podporo pri kritju podaj kot pa za neposreden pritisk na Warnerja.
Napad
Res je, Roethlisberger nas s svojo igro spravlja ob živce. Predolgo drži žogo. Motovili in komplicira z lažnimi podajami. Vedno znova misli, da bo lahko ušel iz razpadajočega žepa, a ga mnogokrat dobijo nasprotnikovi branilci.
Ben Roethlisberger
Toda... kljub vsemu naredi malo napak. Malo prestreženih in izgubljenih žog. Malo neumnih potez. In predvsem je vedno na mestu njegova antarktična hladnokrvnost. Ko so Toma Bradya lani tako nadlegovali branilci Giantsov, je začel delati napake. Big Benu se to dogaja na vsaki tekmi, toda vedno znova mu uspe izvleči tisih nekaj dobrih potez, ki njegovo moštvo potegnejo iz živega peska. Steelersi sicer nikdar ne nasujejo kupa točk, toda ob obrambi, ki jo imajo, takšna igra zadošča.
Prvi lovilec, ki ga Big Ben vedno znova poišče, je Santonio Holmes. Ostareli Hines Ward je še vedno sposoben loviti podaje po sredini, toda za kakšne globoke prodore je postal prepočasen, razen tega pa je tudi poškodovan. In ker Big Ben ljubi bombastične poteze, bo vedno čakal Holmesa, da se odkrije. Kadar mu to ne uspe, se po nekaj dolgih sekundah Roethlisberger vendarle začne obračati proti Wardu ali proti komu od tight endov. Heath Miller je sposoben ujeti marsikaj, toda služi bolj za izhod v sili kot pa igralca tipa Antonio Gates.
Igra po tleh je postala v zadnjih časih kljub zdaj zdravemu Willieju Parkerju dokaj anemična. Krivdo za to nosi napdalna linija Pittsburgha, ki je Ahilova peta tega moštva. Poleg tega, da dokaj povprečno ščiti Roethlisberherja, ni niti hitra za dodatno blokiranje vstran, niti ne dovolj fizična, da bi pobrala nasprotnikove linebackerje. V končnici se je tako dobro videlo, da ima tek skundarno vlogo.
Napad
Glavni aduti pri Arizoni stojijo na napadalni strani igre. In ti aduti bodo morali trdo garati, proti najboljši obrambi lige.
Že prej sem opisal kup težav s katerimi se bo soočilo moštvo Cardinalsov ... Kurt Warner bo moral igrati hitro in odločno. Njegova linija bo morala vzdržati dve, tri sekunde, da bo imel Warner dovolj časa za met. Seveda tu ne bo nobenih skrivnosti. Prva tarča bo Fitzgerald, nato pa bo Warnerjev pogled uperjen proti Boldinu in Breastonu.
Poveljnik napada Air Warner
Pri Cardsih je bilo kar precej šušljanja o nezadovoljstvu Anquana Boldina z njegovo minutažo na tekmi proti Phildalphiji. Prepiri s trenerji niso nikdar dobra stvar, toda če bi bil na mestu Todda Haleya, tudi sam ne bi po nepotrebnem obremenjeval Boldinove zadnje stegenjske mišice na že dobljeni tekmi.
Ampak vrnimo se k Warnerju ter Fitzgeraldu. Torej vemo, da bodo Steelersi blitzali. Kar pomeni, da Fitz lahko izkoristi prazno plitvo zono, kjer se odlično znajde. Ena od najboljših vrlin tega igralca je sposobnost, da ostane na nogah tudi, ko ga bralnici že zadanejo. Če podiranje ni izvedeno pravilno, da gre recimo glava na napačno stran ali kot ni pravilen, bo Fitzgerald znal pravilno obrniti telo in se obdržati na nogah, ki bodo neprestano delale in z vsakim korakom osvajale nove jarde.
Zaradi hitrosti in silovitosti obrambe Steelersov bo Arizona morala opustiti fancy schmansy akcije kot so dvojni reversi ali flea flickerji ... ni važno če ne veste za katere akcije gre, skupni imenovalec obema je, da se žoga dolgo časa zadržuje za črto napada, kar pa proti Pittu ni ravno najbolj zdravo.
Več bo verjetno screenov, lažnih predaj ter draw playev, vse z namenom da se zmede obrambo. Poleg tega bo poskušal Warner vreči obrambo iz ravnotežja na dva načina ... s hitrim klicanjem akcij, tako da se nasprotniki še ne bodo imeli časa postaviti na mesta, od koder naj bi blitzali, ali pa s podaljšanim odštevanjem ... recimo na drugi ali tretji »hut« , kjer bi obramba razkrila pravo postavitev še preden bi se akcija začela.
Tudi tu igra po tleh ne bo ravno faktor. Proti Steelersom v končnici še nikoli ni bila. Morda bo Edgerrin James nosil večjo težo kot dodatni lovilec, bomo videli. Vseakor pa ima Arizona v svoji postavitvi boljše running backe od njihovih nasprotnikov.
Obramba
Preporod Arizone gre predvsem pripisati obrambi Cardinalsov. Tako kot Steelersi tudi Arizona zelo rada prikriva svoje prave namere, v letošnjem letu so tako velikokrat popolnoma zmedli tudi veterane med podajalci. Jake Delhomme se enostavno ni mogel prilagoditi trikom iz klobuka Cardinalsov in kar štiri njegove podaje so končale v rokah nasprotnikov.
To ni niti čudno - Ken Whisenhunt je namreč pet let preživel ravno pri Steelersih in je imel čast opazovati Dicka LeBeaua pri svojem delu. Zato je po prevzemu funkcije glavnega trenerja v Arizoni postavil nekakšno hibridno shemo 3-4, ki je spominja na tisto iz Pittsburgha. Poleg tega sta Whisenhunt in njegov pomočnik Russ Grimm prinesla v puščavo tudi način priprave na tekme in vse to je seveda obrodilo sadove.
Bo obramba Arizone kos Jeklarjem?
No in če govorimo o hibridnem 3-4 sistemu, to pomeni, da se občasno, odvisno pač od taktike sistem pri Arizoni tudi zamenja. Kar naenkrat ima napadalna linija namesto treh pred seboj štiri obrambne igralce! V prejšnjih letih so se igralci Arizone še malce lovili, letos pa je tudi to miksanje postalo eno velikih orožij nepredvidljive obrambe Cardinalsov.
Osnovno vodilo obrambe Arizone mora biti prtisk na Roethlisbergerja. Več, ko bodo imeli sackov, boljše bodo njihove možnosti. Pri tem jim bo Big Ben s svojim slogom igre šel precej na roko. Glede na to, da Steelersi v svojih vrstah razen Holmesa nimajo lovilca, ki bi predstavljal hudo grožnjo v globino, bo Whisenhunt nad Roethlisbergerja lahko poslal Adriana Wilsona, safetya ki se lahko brez sramu postavi ob bok Polamaluju. Whisenhunt je dve leti delal neposredno z Benom in dobro ve, kako le-ta razmišlja in kje ga je treba pričakati. Kot pravijo obrambni igralci lige NFL ... včasih nasprotnikove podajalce poznajo bolje kot le-ti poznajo sami sebe in prav gotovo v tem trenutku vsa obramba Cardsev pridno študira igro Big Bena.
Poleg Wilsona bo do Roethlibergerja poskušala priti obrambna linija. Za to imajo dokaj ugodne možnosti, kajti Darnell Docket je na položaju defensive enda pravi buldožer. S svojimi 130 kilogrami in 193 centimetri ga je sposobno ustavili le malo igralcev napadalne linije, zato ga morata večinoma pobrati dva, to pa odpre luknje za blitzanje po sredini.
Glede na to, da Roethlisberger drži žogo tudi štiri do pet sekund imajo ravno obrambni linijski igralci odlične možnosti da sesujejo žep in spravijo na tla podajalca Steelersov. Drug element je lahko zapozneli blitz ....Tipičen scenarij bi lahko izgledal takole – akcija se začne, Ben prične s plesom, žep okrog njega prične razpadati, Ben čaka Holmesa, odpre se luknja in linebacker, ki je na sredini v kritju svoje cone zdirja skozi luknjo ter BAM!, spravi na tla Roethlisbergerja. Sicer precej rizičen manever zaradi prazne cone, toda ravno proti Steelersom ga znamo večkrat videti.
In tu, pri pritisku na Roethlisbergerja, se zna odločiti tudi tekma. Če bo pass rush uspel, bodo Steelersi v hudih škripcih, sicer bomo spet gledali tesno tekmo s čarovnijami Bena Roethlisbergerja v zadnji četrtini ... in vsi dobro vemo, kako se lahko to običajno konča ....
Vsekakor vabljeni na ogled največjega športnega dogodka naslednjega tedna! Superbowl le redkokdaj razočara in upam, da bomo tudi tokrat napeto spremljali tekmo vseh tekem do zadnje sekunde. Vabljeni na ogled, prinesite pokovko ter obestite šefa, da boste v ponedeljek malce zamudili v službo!
Uroš Valant Nazaj
Insajder: Super Bowl
DA, res je... Arizona se po neverjetnih 61 letih vrača v Superbowl. DA res je, obramba osvaja prvenstva in zato imajo Steelersi boljše možnosti. DA, res je super napad proti super obrambi ... vse to premlevajo novinarji in navijači širom po svetu.
Sam bom osvetlil nekaj elementov igre, kjer se zna odločiti tale Superbowl, bomo pa kmalu videli, ali sem zadel ali ne ...
Sam bom osvetlil nekaj elementov igre, kjer se zna odločiti tale Superbowl, bomo pa kmalu videli, ali sem zadel ali ne ...
Steelersi
Obramba
Pittsburgh igra sistem 3-4, kar pomeni da ima spredaj v obrambi tri linijske igralce, zadaj za njimi pa na globini nekaj jardov še štiri linebackerje. V tem sistemu morajo biti linijski igralci res veliki fantje, ki so sposobni zapreti sredino in ustaviti linijske igralce v napadu, tako da se linebackerji v ozadju lahko normalno prosti gibljejo. Nič hujšega ni, kot tek po sredini in tvoji linebackerji lepo blokirani ob straneh ...
Linijska trojka pri akcijah teka poskuša kar najbolj stisniti notranje napadalce, jih zadržati na črti napada in zožati luknje za running backe. Tako potem linebackerji neovirano napadejo tekače... in večina poskusov teka potem žalostno propade, še posebej ko se veliki fantje v napadu malce utrudijo.
Posebna zgodba sta zunanja linebackerja – LaMarr Woodley in James Harrison. Njuna naloga je pobrati tek po zunanji strani, še bolj pa postaneta vidna, kadar gre za pritisk na podajalca. To je poslastica obrambe Steelersov. V primeru podaje, linija silovito pritisne na varovalni obroč okrog podajalca. Zunanja dva linijska igralca (tackla) sta v največjih škripcih, saj se morata odločiti – ali pomagati ostalim fantom v napadalni liniji ali pa paziti na zunanja linebackerja, ki švigata z leve in desne... in Woodley ter Harrison res švigata. Sta neverjetno hitra ter agresivna, ne odnehata po prvem kontaktu, pač pa rineta naprej, s svojo močjo uspeta hitro priti za hrbet nasprotnikov in tako ima nasprotni podjalec zelo zelo malo časa za izmet.
Veselje obrambnih igralcev Pitta
Seveda Steelersom to večinoma ne zadošča, skoraj vedno pošljejo v napad še enega dodatnega igralca. Pri tem so se odlično izpilil pri skivanju postavitve, tako da nasprotniki nikdar ne vedo, kaj jih čaka. Dobre obrambe namreč nasprotnika vedno pričakajo v osnovni ali kakšni lažni formaciji, nikdar pa ne kažejo svojih pravih namenov. Tako recimo napdalna linija preveri postavitev linebackerjev, podajalec pregleda, kako je postavljena sekundarna linija in se odloči, kjer bo najmehkejše mesto obrambe glede na to, kar mu le-ta kaže. Tja bo tudi najprej gledal ter podajal. Prav zaradi tega vidimo tik pred začetkom akcije še premike na napadalni liniji in signaliziranje med posameznimi igralci.
Toda ni hujšega kot to, da se tik pred začetkom akcije obramba prerazporedi in pokaže prave karte. Kar nankrat stopi v mehko mesto Troy Polamalu ali pa se skozi tam prikaže branilec, ki bo blitzal.
Steelersi blitzajo z raznih pozicij in nasprotnik nikda ne vem od kje bo priletelo. Prav umetnost prikrivanja je pri jakleni zavesi izpiljena do konca, veliko zaslug za to pa ima Dick LeBeau, veteran med trenerji, ki pozna vsako zvijačo iz obrambnega učbenika.
Sama sekundarna linija, kjer je levji kralj seveda Troy Polamalu, bo morala predvsem pokrivati luknje, ki nastanejo po blitzih. Ker ima Arizona v svojih vrstah odlične lovilce, se za kakšna dvojna kritje ne bodo smeli odločati, oziroma če bosta Fitzgeralda vseeno pokrivala dva, bodo Steelersi morali omjiti blitzanje. Zelo pomembna bo zaščita območja od 5 do 10 jardov globine, kajti če se bo Arizona odločila za hitre podaje, se bo vedno znova znašel tam Fitzgerald, ki zna nato silovito potegniti naprej, še zlasti če pride linebackerjem za hrbet. Polamalu bo tako verjetno bolj zadolžen za podporo pri kritju podaj kot pa za neposreden pritisk na Warnerja.
Napad
Res je, Roethlisberger nas s svojo igro spravlja ob živce. Predolgo drži žogo. Motovili in komplicira z lažnimi podajami. Vedno znova misli, da bo lahko ušel iz razpadajočega žepa, a ga mnogokrat dobijo nasprotnikovi branilci.
Ben Roethlisberger
Toda... kljub vsemu naredi malo napak. Malo prestreženih in izgubljenih žog. Malo neumnih potez. In predvsem je vedno na mestu njegova antarktična hladnokrvnost. Ko so Toma Bradya lani tako nadlegovali branilci Giantsov, je začel delati napake. Big Benu se to dogaja na vsaki tekmi, toda vedno znova mu uspe izvleči tisih nekaj dobrih potez, ki njegovo moštvo potegnejo iz živega peska. Steelersi sicer nikdar ne nasujejo kupa točk, toda ob obrambi, ki jo imajo, takšna igra zadošča.
Prvi lovilec, ki ga Big Ben vedno znova poišče, je Santonio Holmes. Ostareli Hines Ward je še vedno sposoben loviti podaje po sredini, toda za kakšne globoke prodore je postal prepočasen, razen tega pa je tudi poškodovan. In ker Big Ben ljubi bombastične poteze, bo vedno čakal Holmesa, da se odkrije. Kadar mu to ne uspe, se po nekaj dolgih sekundah Roethlisberger vendarle začne obračati proti Wardu ali proti komu od tight endov. Heath Miller je sposoben ujeti marsikaj, toda služi bolj za izhod v sili kot pa igralca tipa Antonio Gates.
Igra po tleh je postala v zadnjih časih kljub zdaj zdravemu Willieju Parkerju dokaj anemična. Krivdo za to nosi napdalna linija Pittsburgha, ki je Ahilova peta tega moštva. Poleg tega, da dokaj povprečno ščiti Roethlisberherja, ni niti hitra za dodatno blokiranje vstran, niti ne dovolj fizična, da bi pobrala nasprotnikove linebackerje. V končnici se je tako dobro videlo, da ima tek skundarno vlogo.
Arizona
Napad
Glavni aduti pri Arizoni stojijo na napadalni strani igre. In ti aduti bodo morali trdo garati, proti najboljši obrambi lige.
Že prej sem opisal kup težav s katerimi se bo soočilo moštvo Cardinalsov ... Kurt Warner bo moral igrati hitro in odločno. Njegova linija bo morala vzdržati dve, tri sekunde, da bo imel Warner dovolj časa za met. Seveda tu ne bo nobenih skrivnosti. Prva tarča bo Fitzgerald, nato pa bo Warnerjev pogled uperjen proti Boldinu in Breastonu.
Poveljnik napada Air Warner
Pri Cardsih je bilo kar precej šušljanja o nezadovoljstvu Anquana Boldina z njegovo minutažo na tekmi proti Phildalphiji. Prepiri s trenerji niso nikdar dobra stvar, toda če bi bil na mestu Todda Haleya, tudi sam ne bi po nepotrebnem obremenjeval Boldinove zadnje stegenjske mišice na že dobljeni tekmi.
Ampak vrnimo se k Warnerju ter Fitzgeraldu. Torej vemo, da bodo Steelersi blitzali. Kar pomeni, da Fitz lahko izkoristi prazno plitvo zono, kjer se odlično znajde. Ena od najboljših vrlin tega igralca je sposobnost, da ostane na nogah tudi, ko ga bralnici že zadanejo. Če podiranje ni izvedeno pravilno, da gre recimo glava na napačno stran ali kot ni pravilen, bo Fitzgerald znal pravilno obrniti telo in se obdržati na nogah, ki bodo neprestano delale in z vsakim korakom osvajale nove jarde.
Zaradi hitrosti in silovitosti obrambe Steelersov bo Arizona morala opustiti fancy schmansy akcije kot so dvojni reversi ali flea flickerji ... ni važno če ne veste za katere akcije gre, skupni imenovalec obema je, da se žoga dolgo časa zadržuje za črto napada, kar pa proti Pittu ni ravno najbolj zdravo.
Več bo verjetno screenov, lažnih predaj ter draw playev, vse z namenom da se zmede obrambo. Poleg tega bo poskušal Warner vreči obrambo iz ravnotežja na dva načina ... s hitrim klicanjem akcij, tako da se nasprotniki še ne bodo imeli časa postaviti na mesta, od koder naj bi blitzali, ali pa s podaljšanim odštevanjem ... recimo na drugi ali tretji »hut« , kjer bi obramba razkrila pravo postavitev še preden bi se akcija začela.
Tudi tu igra po tleh ne bo ravno faktor. Proti Steelersom v končnici še nikoli ni bila. Morda bo Edgerrin James nosil večjo težo kot dodatni lovilec, bomo videli. Vseakor pa ima Arizona v svoji postavitvi boljše running backe od njihovih nasprotnikov.
Obramba
Preporod Arizone gre predvsem pripisati obrambi Cardinalsov. Tako kot Steelersi tudi Arizona zelo rada prikriva svoje prave namere, v letošnjem letu so tako velikokrat popolnoma zmedli tudi veterane med podajalci. Jake Delhomme se enostavno ni mogel prilagoditi trikom iz klobuka Cardinalsov in kar štiri njegove podaje so končale v rokah nasprotnikov.
To ni niti čudno - Ken Whisenhunt je namreč pet let preživel ravno pri Steelersih in je imel čast opazovati Dicka LeBeaua pri svojem delu. Zato je po prevzemu funkcije glavnega trenerja v Arizoni postavil nekakšno hibridno shemo 3-4, ki je spominja na tisto iz Pittsburgha. Poleg tega sta Whisenhunt in njegov pomočnik Russ Grimm prinesla v puščavo tudi način priprave na tekme in vse to je seveda obrodilo sadove.
Bo obramba Arizone kos Jeklarjem?
No in če govorimo o hibridnem 3-4 sistemu, to pomeni, da se občasno, odvisno pač od taktike sistem pri Arizoni tudi zamenja. Kar naenkrat ima napadalna linija namesto treh pred seboj štiri obrambne igralce! V prejšnjih letih so se igralci Arizone še malce lovili, letos pa je tudi to miksanje postalo eno velikih orožij nepredvidljive obrambe Cardinalsov.
Osnovno vodilo obrambe Arizone mora biti prtisk na Roethlisbergerja. Več, ko bodo imeli sackov, boljše bodo njihove možnosti. Pri tem jim bo Big Ben s svojim slogom igre šel precej na roko. Glede na to, da Steelersi v svojih vrstah razen Holmesa nimajo lovilca, ki bi predstavljal hudo grožnjo v globino, bo Whisenhunt nad Roethlisbergerja lahko poslal Adriana Wilsona, safetya ki se lahko brez sramu postavi ob bok Polamaluju. Whisenhunt je dve leti delal neposredno z Benom in dobro ve, kako le-ta razmišlja in kje ga je treba pričakati. Kot pravijo obrambni igralci lige NFL ... včasih nasprotnikove podajalce poznajo bolje kot le-ti poznajo sami sebe in prav gotovo v tem trenutku vsa obramba Cardsev pridno študira igro Big Bena.
Poleg Wilsona bo do Roethlibergerja poskušala priti obrambna linija. Za to imajo dokaj ugodne možnosti, kajti Darnell Docket je na položaju defensive enda pravi buldožer. S svojimi 130 kilogrami in 193 centimetri ga je sposobno ustavili le malo igralcev napadalne linije, zato ga morata večinoma pobrati dva, to pa odpre luknje za blitzanje po sredini.
Glede na to, da Roethlisberger drži žogo tudi štiri do pet sekund imajo ravno obrambni linijski igralci odlične možnosti da sesujejo žep in spravijo na tla podajalca Steelersov. Drug element je lahko zapozneli blitz ....Tipičen scenarij bi lahko izgledal takole – akcija se začne, Ben prične s plesom, žep okrog njega prične razpadati, Ben čaka Holmesa, odpre se luknja in linebacker, ki je na sredini v kritju svoje cone zdirja skozi luknjo ter BAM!, spravi na tla Roethlisbergerja. Sicer precej rizičen manever zaradi prazne cone, toda ravno proti Steelersom ga znamo večkrat videti.
In tu, pri pritisku na Roethlisbergerja, se zna odločiti tudi tekma. Če bo pass rush uspel, bodo Steelersi v hudih škripcih, sicer bomo spet gledali tesno tekmo s čarovnijami Bena Roethlisbergerja v zadnji četrtini ... in vsi dobro vemo, kako se lahko to običajno konča ....
Vsekakor vabljeni na ogled največjega športnega dogodka naslednjega tedna! Superbowl le redkokdaj razočara in upam, da bomo tudi tokrat napeto spremljali tekmo vseh tekem do zadnje sekunde. Vabljeni na ogled, prinesite pokovko ter obestite šefa, da boste v ponedeljek malce zamudili v službo!
Uroš Valant
Pri oddaji komentarjev lahko sodelujejo samo prijavljeni uporabniki spletnega mesta sport-tv.si.
Če še niste registriran uporabnik lahko registracijo opravite s klikom na povezavo "Registracija".
1 2
Sortiraj po datumu
AdrianPetersonCar02.02.2009 ob 20:08
Se popolnoma strinjam s Hellopudingom. Komentatorja sta odlična in sta večini gledalcem v sloveniji približata football. Znata poskrbet tako za lajike o ameriškem nogometu in tiste prave sladokusce, ki že ogromno vejo in bi igro radi spoznali do potankosti.
Hellopuding02.02.2009 ob 02:43
Marvn pojma nimaš. Mene osebno nič nemoti in mmislim da večine gledalcev ne.. še več! mislim da sta super ker takim laikom kot sem jaz razložita o igri, poveta pravila, vključita malo zgodovine in tudi mejli ki jih prebirata med premori se mi zdijo kar zanimivi. Lp.
Marvi02.02.2009 ob 00:20
Mislim da je vajino komentiranje med dokumentarnim programom, pogovori z igralci in vsem spremljevalnem programom samo odbilo gledalce. Sam sem preklopil na prenos drugam ker me je zanimalo kaj imajo za povedati.
COWBOYS01.02.2009 ob 13:31
Težka bo ta,samo lepo bi blo,da spušijo Steelersi!
Rok Grilec31.01.2009 ob 11:23
hightower je 3down back plus short jardaža, tako da povprečje niti ni tako važno...važno, da dobi tistih par centimov:)
