Olimpijske igre so v vsej svoji veličini do zdaj spisale že nešteto zgodb o uspehu, prinesle na tisoče presenečenj in pripomogle k postavljanju vedno novih in novih rekordov. Na danšnji dan pred natanko šestinsedemdesetimi leti pa smo bili priča prav posebnemu mejniku, ki ga vse do danes ni uspelo premakniti še nikomur. Dobili smo najmlajšo olimpijsko prvakinjo v zgodovini tega največjega športnega dogodka.

Johnnyja Weissmüllerja poznamo ne samo kot nekdanjega športnika in dobitnika petih zlatih olipijskih medalj, pač pa tudi kot igralca. V svetu filma je znan predvsem po glavni vlogi v Tarzanu, toda mi mu danes posvečamo pozornost zaradi njegovih športnih dosežkov.

Olimpijsko zgodovino je spisalo na tisoče akterjev in eden izmed njih je tudi švedski jahač Ragnar Olson. Rodil se je na današnji dan, torej 10. avgusta leta 1880, v zgodovino tega največjega športnega dogodka pa se je vpisal kot dobitnik dveh olimpijskih odličij v dresurnem jahanju.

Na današnji dan pred natanko dvajsetimi leti so se zaključile prve olimpijske igre, na katerih je naša Slovenija nastopila kot samostojna država. Leta 1992 je ta največji športni dogodek na svetu gostila katalonska prestolnica, tekmovanje pa je trajalo vse od 25. julija do 9. avgusta. Teh iger se Slovenci še kako radi spominjamo.

Spomini na olimpijske igre v Barceloni leta 1992 so še kako živi. Pa ne zgolj zato, ker je Slovenija takrat osvojila prvi dve olimpijski odličji po osamosvojitvi, pač pa tudi zaradi izjemne košarkarske rezreprezentance ZDA, ki so jo takrat prvič lahko zastopali košarkarji iz najelitnejše košarkarske lige na svetu, iz Lige NBA.

Maraton je v svetu športa vedno veljal za eno izmed kraljevskih disciplin in v njej je pomembno zgodbo spisal eden največjih maratoncev vseh časov, Etopijec Abebe Bikila, ki se je rodil na današnji dan pred osemdesetimi leti. Osvojil je dve zlati olimpijski odličji in postal prvi maratonec, ki mu je to uspelo.

Po dolgih letih vojn, množičnih pobijanj, družbenih in političnih sprememb ter spremljajočih jih kriz in nemirov smo bili leta 1948 priča prvim olimpijskim igram po koncu druge svetovne vojne. V vlogi gostitelja pa se ja znašla letošnja gostiteljica – britanska prestolnica. In na današnji dan smo bili priča prav posebnemu dosežku.

Današnjega dne se v zgodovini olimpijskih iger spominjamo s političnim priokusom. Američan Jesse Owens je 5. avgusta 1936 z zmago v teku na 200 metrov nemškega voditelja Adolfa Hitlerja in ostale predstavnike nemške oblasti, ki so se zbrali na tribunah atletskega stadiona v Berlinu, prisilil, da so v jezi zapustili olimpijsko prizorišče.

Ljubitelji dogajanja na atletskih stezah in ostali prijatelji športa se prav zagotovo ob omembi imena atletinje Mary Decker Slaney v prvi vrsti spomnite izjemnih dosežkov Američanke v teku na 1.500 in 3.000 metrov. Seveda pa hkrati ne moremo pozabiti, kako nesrečno ji je medalja na olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu spolzela iz rok.

Za današnji dan lahko rečemo, da se ga z veseljem spominjata vsaj dva zdaj že nekdanja športnika, ki sta 3. avgusta pred šestnajstimi leti kljub sicer bogati profesionalni karieri dosegla vrhunec svojih nastopov na olimpijskih igrah. To sta španski kolesar Miguel Indurain in ameriški teniški igralec Andre Agassi.

Olimpijske igre so v vsej zgodovini spisale nešteto zanimivh zgodb, tistih o uspehih kot tistih o razočaranjih. Slednjih se ne spominjamo posebno radi, a žal so tudi te del preteklosti največjega športnega dogodka. Zato pa toliko raje obujamo spomine na izjemne dosežke, ki so jih športniki ponudili na tisoče. Eden svojevrstnih rekordov se je zgodil na današnji dan pred natanko dvajsetimi leti v Barceloni.

Dosežkov legendarnega Carla Lewisa smo se v naši dnevni rubriki "Na današnji dan" že spomnili, zdaj pa je čas še za njegovega rojaka, prav tako izjemnega atleta Michaela Johnsona. Zdaj že upokojeni ameriški športnik se v svoji karieri lahko pohvali s štirimi naslovi olimpijskega in osmimi naslovi svetovnega prvaka. Na svoji športni poti je praktično osvojil vse, kar se osvojiti da. Postavil je ne malo mejnikov in rekordov, tudi na današnji dan.

31. julij ima v olimpijskem smislu popoln slovenski priokus, saj nam je Brigita Bukovec pred šestnajstimi leti na olimpijskih igrah v Atlanti pritekla srebrno kolajno in postala prva Slovenka z medaljo na poletni različici tega tekmovanja.

Današnji dan je z olimpijskimi igrami povezan nekoliko drugače, nekoliko bolj posredno, a vseeno... 30. julija 1968 se je rodil Robert Korzeniowski. Poljski atlet, ki je s svojim imenom pustil močan pečat v hoji na 50 kilometrov in je še vedno ponosni lastnik svetovnega rekorda v tej disciplini.

Zgodovino atletike je zaznamovalo veliko zvenečih imen, med njimi tudi legendarni virtuoz Frederick Carlton "Carl" Lewis. Nekdanji ameriški atlet in pevec je v svoji karieri osvojil deset olimpijskih odličij, od tega kar devet zlatih, in zadnjo prav na današnji dan.

Današnjega dne se slovenski prijatelji športa spominjamo še s posebnim veseljem in toplino v srcu. Kako ne, saj je 28. julija pred natanko šestnajstimi leti naš kanuist Andraž Vehovar samostojni Sloveniji prinesel prvo srebrno odličje z olimpijskih iger.

Na današnji dan se spominjamo britanskega veslača Steva Redgrava, ki je pred šestnajstimi leti postal prvi človek, ki je osvojil zlato medaljo na štirih zaporednih olimpijskih igrah.

Na današnji dan pred natanko šestdesetimi leti, torej leta 1952, je Rusinja Galina Zybina postala prva ženska, ki je sunila kroglo preko magičnih petnajst metrov in na olimpijskih igrah v Helsinkih s tem dosežkom osvojila zlato medaljo.

Na današnji dan, 25. julija leta 1887, se je rodil Nemec Carl Friedrich Freiherr von Langren, ki ja na olimpijskih igrah nastopal v konjeništvu. Leta 1928 je na igrah v Amsterdamu osvojil zlato medaljo v dresurnem jahanju.

Madžarska teniška igralka Virag Csurgo je bila pred začetkom teniškega turnirja na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 prijavljena za nastope v dvojicah. Na današnji dan, 24. julija, pa so ji zaradi odpovedi ene izmed tekmovalk dovolili, da nastopi tudi med posameznicami.

Finale troskoka pri moških je bilo na sporedu na današnji dan leta 1952 v Helsinkih. Zlato medaljo je osvojil brazilski atlet Adhemar da Silva, drugo mesto je osvojil Sovjet Leonid Ščerbakov, tretji pa je bil Arnoldo Devonish in Venezuele.

Na današnji dan, 22. julija lansko leto, so angleži izdali 30 poštnih znamk, ki simbolizirajo olimpijske igre v Londonu. Ko je angleška prestolnica leta 1948 nazadnje gostila poletne igre, so bile izdane zgolj štiri tovrstne znamke.

Na današnji dan, 21. julija 1976, je romunska telovadka Nadia Comaneci pri komaj 14 letih na olimpijskih igrah v Montrealu prva v zgodovini prejela najvišjo oceno (10) za vajo na dvovišinski bradlji.

Na poletnih igrah v Parizu leta 1924 se je prvič pojavil rek: "Višje, hitreje, močneje" ("Citius, Altius, Fortius"). Prvič pa je bila na sporedu tudi zaključna slovesnost, ko so prireditelji dvignili zastave Mednarodnega olimpijskega komiteja, države gostiteljice in države, ki je gostila prihodnje igre.

Olimpijske igre v Stockholmu leta 1912 je zaznamovala tudi jadralna regata. Jadrnice, ki so na današnji dan pred sto leti sodelovale v regati, so bile za tisti čas osupljive.

Nemčija je poletne olimpijske igre leta 1936 izkoristila tudi za precejšnjo politično propagando. Od 18. julija do 16. avgusta so Nemci organizirali državno razstavo, katere poudarek je bil na kulturni raznolikosti nemškega naroda.

Na današnji dan, 17. julija leta 1948, so v grški Olympii prižgali olimpijsko baklo, ki je nato svojo pot nadaljevala do prizorišča poletnih olimpijskih iger v Londonu.

Leta 1900 so poletne olimpijske igre potekale v Parizu. Format tekmovanja je bil precej drugačen kot danes, saj so igre trajale kar pet mesecev (od 14. maja do 28. oktobra). Tekmovanje je bilo tako dolgo, da mnogi športniki še do smrti niso vedeli, da so na njem sploh sodelovali.

15. julij 2003 je bil zadnji dan za oddajo kandidatur za organizacijo letošnjih poletnih olimpijskih iger. Vlogo je oddalo devet mest z vsega sveta, na koncu pa je zmagal London, kjer se bodo že čez nekaj dni zbrali najboljši športniki na svetu.

Danes mineva 100 let od maratona na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912. V ta namen bodo na Švedskem organizirali maraton, ki bo imel enako traso, kot jo je imel olimpijski pred sto leti.

Na današnji dan, 13. julija leta 2001, je kitajski Peking prejel organizacijo poletnih olimpijskih iger za leto 2008. Kitajsko velemesto je v boju za igre premagalo še štiri druga mesta, potrebna pa sta bila dva kroga glasovanja.

Na današnji dan, 12. julija leta 2011, je bila španska prestolnica Madrid potrjena v kandidaturi za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2016. Madrid je bil nominiran že dober mesec prej, na današnji dan pred letom dni pa je nominacijo potrdila tudi španska vlada.

Na današnji dan leta 2005 se je francoska delegacija, na čelu z Bertrandom Delanojem, pritožila proti Tonyju Blairu, ki naj nebi spoštoval pravil Mednarodnega olimpijskega komiteja.