---

Gabrovec: Meja uspešnosti je 16. mesto

Imamo 4 nove olimpijske kolajne. Skupno je Slovenija imela 9 finalistov posameznih panog, nekateri pa so tudi zaostali za svojimi pričakovanji. Kakšna je končna ocena olimpijskih iger? So cilji izpolnjeni?

Vseh ciljev nismo uspeli izpolniti. To so bili zares visoki cilji, vendar v  vrhunskem športu brez njih nikamor ne prideš. Za mejo dobre oziroma slabe uvrstitve  smo postavili 16. mesto in kar 33 tekmovalcev je bilo uspešnih.

Za oceno ostalih tekmovalcev bo potrebna posebna oziroma podrobnejša analiza, saj uvrstitve določenih panog ne moremo enačit. Ko bomo imeli rezultate na mizi, bo potrebno izluščiti vzroke za neuspeh in začeti popravljati napake, da se te v Riu ne bi ponovile.

Rajmond Debevec, Primož Kozmus, Iztok Čop, Luka Špik in Urška Žolnir so zelo izkušeni tekmovalci. Je manjkal kakšen presežek mladega tekmovalca?

Seveda bi si vsak želel mladega tekmovalca med kolajnami, vendar kljub temu se naši tekmovalci niso slabo odrezali. Boštjan Maček, ki sicer ni mlad po letih ampak po nastopih na olimpijskih igrah, je dosegel 7. mesto v trapu, kanuistični dvojec Taljat/Božič je osvojil odlično 8. mesto, za najboljšo mesto za kolajnami pa je poskrbela 21-letna Franka Anić, ki je osvojila 5. mesto.

Kakšne pa so sploh možnosti, da Slovenija znova dobi  16, 17 ali 18-letnega tekmovalca oziroma tekmovalko, ki bi posegal po kolajnah? Se takšni tekmovalci pojavijo enkrat na 20-30 let ali jih je možno tudi narediti?

Težko je reči. To bi moral biti športniki kova Iztok Čop, ki je bron osvojil kot 19-letnik. Trenutno sam ne vidim takšnega tekmovalca med našimi mladimi športniki. Če govorimo o naslednjih igrah, ki bodo leta 2016, bi danes morali imeti 13,14-letnika, ki bi močno izstopal v kadetskih tekmovanjih. Tega trenutno ni videti, vendar v štiriletnem olimpijskem programu bi se kljub temu lahko pojavil. Sicer pa Olimpijski komite Slovenije stremi k temu, da bi na olimpijskih igrah slovenski tekmovalci sodelovali v čim večjem številu panog.

Izjemen uspeh 15-letne Litovke Rute Meilutyte se Sloveniji še ne obeta

Tokrat na igrah nismo imeli predstavnika v ekipnem športu. Bo sedaj potrebno dodatno poseči v to panogo, ali neuvrstitev slovenskih ekip na OI ocenjujete zgolj kot nekakšno nesrečno naključje, saj vemo da kvaliteto imamo.

Res je, blizu so bili tako rokometaši kot tudi košarkarji. Realno so bili v igri za London tudi odbojkarji, katerim pa je mogoče zmanjkalo kakšno leto več. Vsekakor si prizadevamo imeti na igrah čim več ekip, vsaj dve na vsakih igrah pa je tudi naš cilj.

Prizadevamo si, da bi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju dosegli, da bi dobili sredstva s katerimi bi pokrili vse stroške dveh ekip od naslednjega leta naprej. Želimo pa si sodelovanja tudi z Nogometno zvezo Slovenije, ki je ta štiriletni projekt podpore smatra kot zelo dober in verjamem, da se bo NZS za projekt tudi odločila. Seveda si želimo sodelovati tudi z drugimi, res pa je, da je veliko odvisno od notranje politike posameznih zvez.

Kako pa je potekalo sodelovanje znotraj naše odprave. Kakšni so vtisi funkcionarjev, spremljevalcev in ne nazadnje tudi tekmovalcev? Ste prejeli kakšne odzive, mogoče tudi kakšne kritike?

Naša odprava je bila izredno dobra. Sodelovanje med trenerji, strokovnjaki, tekmovalci, ter vodjami posameznih panog in pa Olimpijskim komitejem Slovenije je bilo res odlično. Posebej bi pohvalil predvsem naših 5 članov OKS, katerim se vidi, da že imajo določeno kilometrino. Najboljšo oceno pa so nam dali kar tekmovalci.

Tako je Peter Mankoč po koncu svojih nastopov prišel do mene in se mi zahvalil, ob tem pa je povedal, da so bile to najboljše olimpijske igre v njegovi karieri. Seveda tu ni mislil na sam uspeh, ampak prav na to vzdušje znotraj slovenske odprave.

Verjetno pa si bom za vse čase zapomnil tudi Nušo Rajher, ki je po izpadu iz četrtfinala prišla do mene mi stisnila roko in se pri opravičila, ker ji ob tako veliki podpori s strani OKS na koncu žal ni uspelo priti višje. Poteza naše taekwondoistke, ki je še dodala, da se bo na naslednjih igrah toliko bolj potrudila,  se me je res dotaknila in težko sem zadrževal vse emocije. S takšnimi dejanji je poplačano vse za nazaj, ob tem pa je to odlično izhodišče tudi za prihodnost. Tako športnika, kot tudi funkcionarja.

Kako pa so Slovenske športnike videle tuje reprezentance? Smo pustili dober vtis?

V to ne dvomim, res pa ne morem povedati nič konkretnega saj nisem bil neposredno v stiku z ostalimi reprezentancami oziroma njihovimi vodjami. Lahko povem, da smo našli svoj prostor v olimpizmu in da nas ostale reprezentance vidijo kot rednega dobitnika kolajn. Odlično je potekalo tudi sodelovanje z reprezentancami, ki so nam blizu, tako da res ni bilo problemov.

Britanci, kako bi bilo drugače, igre ocenjujejo kot najboljše do slej. Kako sami vidite organizacijo 30. olimpijskih iger? Je bila boljša v primerjavi s Pekingom?

Ne morem primerjati Pekinga in ostalih iger, saj nikoli nisem bil v vlogi v kakršni sem bil v Londonu. Moram reči, da je v Londonu vse potekalo dokaj navadno. Razočaran sem bil le na začetku, ko se je zalomilo pri transportu, saj voznik ni vedel kam nas mora peljati. Zmotilo pa me je tudi to, da smo v pol urah morali spakirati kovčke ob odhodu iz olimpijske vasi. Kar se tiče pa ostalih stvari pa ni bilo večjih težav.

Projekt London 2012 se bo torej kmalu zaključil. Kdaj pa se na OKS začne novo poglavje, Brazilija 2016?

Vse se bo zgodilo v oktobru. Takrat bomo podali zaključno oceno letošnjih iger ter to predstavili tudi medijem, skoraj istočasno pa se bo začel tudi projekt Rio 2012. Pozno jeseni bomo odpravljali vse podrobnosti s posameznimi športnimi zveza, na začetku januarja pa sledijo tudi že prvi podpisi pogodb za naslednje 4-letno obdobje.

Pričakujete, zaradi globalne finančne situacije, kaj več težav pri zbiranju sredstev za ta 4-letni ciklus?

Glede na trenutne pogovore s sodelujočimi in pa predsednikom trenutne vlade lahko pričakujemo za milijon evrov več podpore. Tako bi obstoječi program potekal brez večjih težav. Problemi pa bi se lahko začeli po letu 2014, ko večini vodij OKS poteče mandat. Če drugi, ki bodo prevzeli to delovanje, ne bodo prepoznali tistega kar je potrebno narediti, da bodo olimpijske igre 2016 uspešne.

Brazilija bo kulturno in podnebno povsem nekaj drugega kot je bil London. Kaj pričakujeto od južnoameriške avanture?

Vprašanje kako bo. To je le na drugi strani Zemlje, ampak upam da večjih težav, tako kot pri večini organizatorjev OI, ne bo.

 

Foto: Guliver/Getty Images