---

Sarasola: Seznanjen sem s pomenom večnega derbija

Bask Iñigo Sarasola Laskurain, nova okrepitev Zmajev

Iñigo, nam lahko opišete, po kakšnem ključu ste se po igranju v Španiji znašli prav v Sloveniji, v Olimpiji?

Moj predstavnik občasno v poslih sodeluje z nekdanjim bosanskim reprezentantom Mehom Kodrom. (Kodro je 90. letih prejšnjega stoletja igral v španskih klubih Real Sociedad – 4 sezone, Barcelona – 1 sezono, Tenerife – 3 sezone in Deportivo Aláves – 1 sezono, leta 2006 pa je kot pomočnik trenerja začel sodelovati z Real Sociedad ter nato prevzel B ekipo, kjer je igral tudi Sarasola, op. p.). Brat Meha Kodra, Menaf Kodro, pa je prijatelj z mojim predstavnikom. Menaf (ki je bil ob prestopu Meha Kodra  v Barcelono tudi Mehov manager, op. p.) je tako stopil v stik z mojim managerjem in ponudili so mi priložnost, da se poskusim v Olimpiji. In ker sem tedaj izpolnil pričakovanja, so se odločili, da me obdržijo.

VIDEO: Dva zadetka Meha Kodra na El Clasicu

 

Če je Sarasolo opazil tak igralec, kot je bil legendarni napadalec Meho Kodro, potem je jasno, da ne gre za mačka v žaklju

Kaj pa je bil ključni razlog oziroma povod, da ste zapustili Španijo? (Sarasola je v letih 2006 – 2009 nastopal za B ekipo Real Sociedada, v letih 2007 – 2011 pa zbral tudi 6 nastopov za prvo ekipo. Zadnjo sezono je bil posojen v baskovskega tretjeligaša Real Unión, op. p.)

V Španiji je zelo zaostrena ekonomska situacija. Pogosto klubi ne izplačujejo plač svojim igralcem, zato si veliko španskih nogometašev išče delo v tujini. V Sociedadu so sicer izplačila redna in kar na nivoju, kar pa ne velja za klube iz Segunde B denimo, španske tretje lige. Zato si moramo nogometaši poiskati nove sredine.

Za Olimpijo ste debitirali 15. julija proti Domžalam v Stožicah. Kako se vam zdi na splošno vzdušje na tekmah v Sloveniji, ste kaj presenečeni nad nizkim številom gledalcev?

To me resnično preseneča, še posebej, ker je Olimpija prvo moštvo iz slovenske prestolnice. Presenečen sem, da ne pride na tekmo vsaj 10.000 gledalcev. V španski drugi ligi se denimo zbere okoli 15.000 gledalcev, sicer odvisno od ekipe, a to velja tudi za klube, ki prihajajo iz manjših mest, kot je Ljubljana.

Več gledalcev lahko pričakujete na naslednji tekmi - sedaj je pred vami večni derbi z Mariborom, morda nekakšna slovenska različica »el clasica«. So vam že dejali kaj o pomembnosti tega srečanja, ne zgolj s točkovnega vidika, pač pa tudi zaradi rivalstva med Ljubljano in Mariborom za primat?

Da, seznanjen sem s temi stvarmi. Imel sem srečo, da sem si ogledal večni derbi že v superpokalu. Na žalost smo izgubili za malo, a spoznal sem, da gre resnično za tekmo, ki je nekaj posebnega proti ostalim. Sicer me tudi soigralci sproti obveščajo o pomembnih stvareh. Zadnja zmaga v Murski Soboti nam je vlila nekaj samozavesti in pričakujem intenzivno ter dobro tekmo z Mariborčani. Ko igramo na domačem terenu, moramo vedno igrati na zmago, pomembno pa je tudi, da vodilnemu Mariboru odščipnemo kako točko. Sicer pa da, pričakujemo večjo podporo navijačev kot običajno in tudi naše navijaške skupine Green Dragons.

Lahko najdete kake vzporednice, kolikor ste uspeli videti do sedaj, med omenjenim slovenskim derbijem in baskovskim derbijem Real Sociedad – Athletic Bilbao?

Težko primerjam sedaj, saj z Mariborom za Olimpijo še nisem igral. Res pa je, da se baskovski derbi doživlja zelo intenzivno. Z vidika atmosfere mislim da večni derbi tukaj ne more doseči baskovskega derbija, saj gre v primeru slednjega za večje dimenzije. Stadion je vedno nabito poln, gledalci pa vsak detajl tekme jemljejo izredno čustveno.

Kako bi sicer primerjali navijaško kulturo v Sloveniji in v Španiji na splošno? V Sloveniji, žal, obstajajo tudi »navijači«, katerih interes priti na tekmo ne sovpada s športnim podpiranjem svojega moštva. V Španiji – v Primeri ali Segundi, incidentov nismo vajeni. Kakšen je vaš pogled na to tematiko?

Hm, o tem bi težko govoril, ne poznam prav dobro slovenskih razmer. Vendar pa me pozitivno preseneča skupina Green Dragons, ki nas spremlja na vseh tekmah. V Real Sociedadu denimo, nismo imeli takšne organizirane podporne skupine, kot so Dragonsi.

"V San Sebastianu pri Sociedadu nisem bil vajen takih organiziranih navijačev, kot so Dragonsi," je Sarasola povedal o navijaški skupini svojega novega kolektiva

Kako ste se sicer vklopili v ekipo? V katerih jezikih se sporazumevate s soigralci?

Jezikovna ovira je prav gotovo največja. Sicer se lepo potrudijo, da mi v angleščini razložijo stvari, a ko govorijo med seboj, jih po večini ne razumem. Vseeno pa imamo dobre odnose in nimam nobenih težav.

S kom pa se največ družite?

V glavnem s tistimi, ki so v garderobi blizu mene. To so Vinko (Vicente), Nikezić, Sretenović, če jih naštejem nekaj. A kot sem omenil, z vsemi imamo zelo korekten odnos.

Kakšni se vam zdijo pogoji za delo v Olimpiji? Vas moti, da ne morete trenirati v Ljubljani in se morate voziti v Duplico?

Ne, to ni ovira. V 15 minutah se z avtom iz Ljubljane pripelješ na trening, kar je v redu. Infrastruktura ni vrhunska, a je v redu. Je dovolj dobra za optimalno treniranje. Če primerjam s Sociedadom, je na slabšem nivoju sicer, a so pogoji denimo boljši, kot smo jih imeli v Real Uniónu v Segundi B – tretji španski ligi. Stadion Stožice je vsekakor veličasten, in je res pravi užitek vsakih 14 dni v povprečju igrati na takem objektu.

Kako vam je sicer všeč Ljubljana kot mesto?

Ljubljana mi je zelo všeč! Je precej mirno mesto, živim blizu centra, zato si včasih privoščim kakšen sprehod po mestu in kavo na terasi. Je prijetno mesto, vsekakor.

Vas je kdo že prepoznal in pocukal za rokav med katerim od teh sprehodov?

Hehe, ne, ne. Morda, če zabijem 'hattrick' Mariboru (smeh). Ne, šalim se. Vsekakor je moja glavna naloga, da se čim bolje izkažem na svojem igralnem mestu in upravičim zaupanje trenerja Ermina Šiljaka.

Iñigo Sarasola je začel tekmo proti Tromsoeju - tretji iz leve v zgornji vrsti

Spremljate tudi španski nogomet, zdaj, ko ste v Sloveniji? Ste morda našli kakšen navijaški klub?

Ne, nisem našel še nič organiziranega. Sicer pa spremljam po televiziji, čeprav se prvenstvo še ni začelo. Pričakujem pa, da se tudi v Sloveniji najde predvsem navijače Reala in Barcelone, ki sta pač največja španska kluba.

Kako pa bi ovrednotili razliko med slovenskim in španskim klubskim nogometom? Je v Španiji nogomet res toliko bolj »romantičen« - z več podajami, preigravanji itd., tudi v nižjih ligah od Primere?

Vsekakor obstajajo določene razlike. Opazil sem, da se tukaj daje več pomena taktiki. No ja, v primerjavi s Primero Division je nogomet tam seveda hitrejši, žoga potuje hitreje, vse poteka pri višji hitrosti. Vseeno pa so igralci v slovenski ligi, kolikor sem sam imel moč videti, hitri, močni, in tudi tehnično dobri. Mislim, da gre za konkurenčno in kakovostno tekmovanje.

Če se ozrete nekaj let v prihodnost, bi se radi vrnili v svojo domovino in znova zaigrali za Sociedad, ali kateri drugi španski kolektiv?

Za zdaj razmišljam le o tej sezoni, ki se je šele dobro začela, in o tem, da se čim bolje dokažem v Olimpiji. Potem bomo pa videli, kako naprej. Življenje je vselej nepredvidljivo in ne veš, kako se bo obrnilo in kje boš pristal. Seveda tudi ni lahko živeti daleč od svoje družine in prijateljev, ki jih pogrešaš. V nekem trenutku v prihodnosti bi se rad vrnil v Španijo, a za zdaj sem osredotočen le na tekoče izzive in na to sezono.

 

Foto: Sportida.com, Google

Video: Youtube.com