---

Drvarič ne želi obremenjevati, a medalja je realna

Janez Drvarič v tej ekipi vidi kar nekaj potenciala za člansko izbrano vrsto. 

Prva nasprotnik naših bo Italija. Imate veliko izkušenj, kako pomembna je uvodna tekma takega turnirja?

Start je vedno zelo pomemben, saj je uvodna tekma zelo zahtevna. Tudi tokrat ne smemo pričakovati lahkega dela, a kljub temu bodo naredili vse, da izkoristijo prednost domačega igrišča in zmagajo. Italijani po pripravljalnih tekmah sodeč ne bodo favoriti, toda vseeno bo potrebna maksimalna angažiranost.

Ob pregledu italijanskega kadra sem zasledil zgolj dva igralca z višino nad dvema metroma, oba imata 204 centimetre. Bo prednost Slovenije igra po globini?

Naši bodo prav gotovo iskali možnost, da uveljavijo premoč na centrskih položajih. Na drugi strani moramo s strani Italijanov pričakovati agresivno igro po celotnem igrišču, ki je zaščitni znak selektorja Sacripantija, izkušenega in večletnega trenerja njihovih selekcij do dvajsetih let. Njegove ekipe običajno igrajo tako, zato tudi igralce temu primerno selekcionira. Po navadi so na parketu štirje zunanji in en center, saj skuša čim več posla narediti z agresivnostjo po celotnem igrišču in pressingom.

Kaj za njih pomeni odsotnost Alessandra Gentileja, bo to velik hendikep?

Na nek način da, a ko sem ga spremljal kot mladinca na Hrvaškem in v Bilbau sem spoznal, da gre za izrazitega individualista. Ekipa ga na predhodnih prvenstvih ni dobro sprejela, zato lahko tokrat pričakujemo večjo kohezivnost. Vseeno pa izpad takega igralca pomeni določeno slabost.

Kot vidite, je med fanti prisotno veliko igrivosti in smisla za humor. Sproščenost bo na prvenstvu krvavo potrebna.

Na drugem srečanju predtekmovalne skupine nas čaka Švedska. Tu si spodrsljaja ne smemo privoščiti, kajne?

Verjamem, da ne in ga niti ne pričakujem, navkljub lanskemu porazu v Bilbau na tekmi za razvrstitev. Takrat so Švedi na koncu tekmo uspeli dobiti, kar bo vsaj za tiste naše fante, ki so že lani okusili slast tega tekmovanja, dobra šola. Z vsakim tekmecem je potrebno odigrati s polno zavzetostjo, košarka na severu Evrope, s tem mislim na Švedsko in Finsko, se razvija in nikogar ni za podcenjevati.

Tretji nasprotnik bodo Litovci. Podobno kot Italijani bodo pogrešali najboljšega posameznika Jonasa Valančiunasa. So kljub temu nevarni za najvišja mesta?

Absolutno so nevarni, je pa škoda, da Valančiunasa ne bo. Gre za vrhunskega košarkarja, ki bi ga bilo lepo opazovati na delu. Toda to je že članska kategorija in najboljši so že uvrščeni v člansko reprezentanco. Litve ni potrebno posebej predstavljati, saj gre za košarkarsko velesilo. So eni izmed favoritov, a tudi naši fantje z izkušnjami, ki so jih pridobili v zadnjem času, sodijo v krog kandidatov za kolajne.

Torej v predtekmovanju večjih težav ne pričakujete z nobenim nasprotnikom?

V končnem izplenu ne, kajti tekme se dobivajo na koncu, v zadnjih četrtinah. Ne smemo pričakovati, da bomo tekom tekme imeli visoka vodstva, a na podlagi videnega na pripravljalnih tekmah sem prepričan v mirnost Slovencev v ključnih trenutkih. 

So izkušnje lahko največja prednost naše reprezentance? Navsezadnje ima trener Zmago Sagadin za seboj precej več kilometrine od ostalih selektorjev.

Brez dvoma so to izkušnje, tako fantov, kot trenerja Zmaga Sagadina. Pomemben je tudi njegov ugled v košarkarskem prostoru, kar lahko prinese pozitivne učinke. Na koncu pa so na igrišču košarkarji, ki bodo morali vnovčiti izkušnje iz državnega prvenstva, Lige ABA in prejšnjih velikih tekmovanj. Novinec kot reprezentant je zgolj Gezim Morina, vsi ostali že poznajo sisteme in to bo potrebno uveljaviti.

Največje breme bo pričakovano na Klemnu Prepeliču. Bo sodnik ob njegovih metih izza črte večkrat takole pokazal tri prste?

Kateri igralci bodo po vašem mnenju odločali v ključnih trenutkih dvobojev?

Kako bo selektor Sagadin sestavljal petorke, je odvisno od posamezne tekme in nasprotnika. Na organizatorju igre vidim Rupnika, mesto visokega branilca pripada Prepeliču, kdo bo zasedel mesto krila, bomo še videli. Pajič prav gotovo lahko igra tako na tej poziciji, kot na krilnem centru. Tu je še Morina in pa Besedič ter center Omič. Torej, gre za petorko ali šestorko nosilcev, seveda ne smemo pozabiti na rezervne igralce kot so Špan, tudi ti bodo prispevali svoj delež. Intenzivnost bo zelo visoka, saj gre za tri tekme zapored v vseh treh ciklusih, zato reprezentance koristijo deset, včasih v določenih kombinacijah celo dvanajst košarkarjev. Od vsakega pričakujem delež, tistih pet ali šest, ki sem jih omenil, pa bo prevzemalo odgovornost.

Ima igranje pred domačo publiko bolj pozitiven vpliv, v smislu podpore in višje samozavesti ali morda lahko za mladeniče predstavlja tudi pritisk?

Slovenski reprezentanti so že samozavestni, kar sem razbral iz nekaterih izjav. To je povsem pravilno. Spodbuda iz tribun jim bo samo dobrodošla, strahu ali pretirane treme tu ne bo, kajti nihče ni novinec, z izjemo Morine. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je igranje doma lahko le dodaten stimulans k večji angažiranosti.

Dodatno samozavest košarkarjem zagotovo vliva selektor Zmago Sagadin, prekaljen košarkarski maček.

Se strinjate z Zmagom Sagadinom, ki pravi, da je boljša stran te ekipe napad in da nekoliko škripa v obrambi in borbi na nož, ko nasprotnik ne izbira sredstev?

Absolutno delim njegovo mnenje. Gre za izjemno talentirane napadalce, kar so pokazali že v Bilbau. Toda tudi razvoj v obrambi bo prisoten, Sagadina dobro poznam in tu ne bo nikakršnega popuščanja. Igrali bodo tisti, ki bodo uspešni tako v obrambi, kot v napadu. Košarka je popolna igra, ne moreš biti samo napadalec ali samo obrambni igralec. Aktiven moraš biti na obeh koncih terena, kar bo zahteval tudi trener.

V zadnjih štirih letih je padec rezultatov mlajših reprezentanc precej evidenten. Kako vi vidite razvoj košarkarskih talentov v Sloveniji?

Zadnje generacije so bile od zaključnega letnika nekoliko mlajše. V lanski ekipi je bilo kar šest takih, ki so letos nosilci in to je vsekakor eden izmed hendikepov. Škoda, da na tem prvenstvu ne more igrati še Radulovič, pred katerim je kot naturaliziran igralec prednost dobil Omič, saj bodo nekatere reprezentance igrale sistem z dvema centroma. Na zunanjih položajih imamo dovolj kvalitetnih slovenskih posameznikov in moje osebno prepričanje je, da bodo ti čez nekaj časa tvorili jedro članske izbrane vrste. Končni cilj dela z mlajšimi kategorijami, tako v klubih, kot košarkarski zvezi, bi moral biti predvsem, da iz teh projektov pridobimo oziroma proizvedemo material za člansko reprezentanco.

Za konec bi vas povprašal še o ciljih. Se lahko na domačem prvenstvu nadejamo medalje?

Sem optimist in glede na to, kar sem v tej generaciji videl, medaljo pričakujem. Vseeno jih s tem osebno ne bi želel obremenjevati, a to je realnost, ki je v tem trenutku prisotna. Potrebno bo iti iz tekme v tekmo, kajti evropska prvenstva so zahtevna in zgodi se lahko marsikaj. Vsakič, ko smo osvajali medalje, je šlo po tem načrtu, od Trapanija naprej. Najprej je potrebno dobro nastopati v obeh skupinah, si zagotoviti četrtfinale in potem se poti do medalje že odpirajo.  

 

Foto: Sportida.com