Po sezoni 2012

Letos je v razširjenem državnem prvenstvu prvič nastopilo pet ekip, Poleg Zagreb Thunder so v SFL 2012 gostovali tudi Zagreb Raiders. Priznati moram, da sem od obeh hrvaških ekip pričakoval precej več, kot so pokazali. Thunder so lani odigrali odlično, se prebili v finale in se tam dokaj solidno upirali Ljubljana Silverhawks. Letos temu ni bilo tako. Poškodba najbolj zveneče okrepitve Jovona Williamsa jih je pošteno prizadela, prav tako pa tudi ostali ameriški igralci niso bili niti približno na ravni Evansa in Meadowsa iz lanske sezone.

Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za Raiders. Ti so že lani na prijateljski tekmi proti Generals nakazali, da bi se lahko s slovenskimi ekipami kosali le z močnimi okrepitvami iz tujine, a jim to ni uspelo. Obe hrvaški ekipi sta tako v celotnem poteku prvenstva ostali brez zmage, ena tekma zaradi manjka igralcev pri Raiders (in težav z igriščem Ljubljana Silverhawks) sploh ni bila odigrana.

Prvo ime sezone so prav Ljubljana Silverhawks. Pred začetkom SFL2012 in CEFL so v svoje vrste privabili ameriškega trenerja Marka Garzo, a eksperiment se je klavrno končal. Silverhawks trdijo eno, Garza nekaj povsem drugega, resnica pa je najbrž nekje vmes. Po kuloarjih se sicer sliši marsikaj, tudi o ne ravno najboljšem delovanju trenutne uprave, a dejstvo je, da vsaj na tekmovalnem področju v Sloveniji klubu še vedno ni para. Državno prvenstvo sicer tudi letos ni bilo prvi cilj, vse moči so namreč usmerjene v naskok na prestol CEFL. Lani in predlani so bili Ljubljančani zelo blizu, če drži rek v tretje gre rado, jim bo tokrat morda le uspelo.

Maribor Generals so s sezono še enkrat opravili zadovoljivo, izpolnili mini cilj uvrstitve v finale, za končni skok na vrh pa jim je spet zmanjkalo moči. Obramba je precej izboljšala nivo igre (v povrečju so letos prejeli 22 točk na srečanje, lani 30; od tega na prvi tekmi proti SH kar 45), a zatajil je napad. Štajerci sicer še vedno ostajajo edina ekipa v Sloveniji, ki si upa igrati po zraku, a včasih Fišer deluje kot Favre. Žoge letijo v trdno kritje, posledično se je število prestreženih podaj v kritičnih trenutkih tekem v primerjavi s prejšnjimi sezonami spet dvignilo. Tudi v soboto ni bilo nič drugače, Generals so imeli priložnost celo za presenečenje, a trije INT v zadnji četrtini so naredili svoje. A vendarle. Temelji za dobro delo so postavljeni, upam le, da bo končno prišlo do dokončne združitve s Slovenska Bistrica Werewolves. Fantje že tako dihajo kot ena ekipa, čas je, da to postanejo tudi na papirju.

Tretje mesto v DP so še drugič zapored osvojili Alp Devils. Po lanski katastrofi so letos naredili velik korak naprej, a vseeno izgubili vse tekme s slovenskima tekmecema. Ameriški trener je v klub vnesel prepotrebno disciplino, tako da je bilo za razliko od lani obremenjevanja z zunanjimi dejavniki občutno manj oz. ga praktično ni bilo. Odhoda glavnih nosilcev igre Justina in Žeriča so Alp Devils znali ublažiti, dejstvo pa je, da so izgubili dva fantastična igralca in luknja je zagotovo ostala. Luč na koncu prehoda je vsekakor vidna, dve zmagi proti Hrvatom in dve solidni tekmi proti Mariboru je morda celo več, kot smo od gorenjske ekipe lahko pričakovali. Posebej velja omeniti tekmo proti Silverhawks v Guncljah, kjer je le malo manjkalo do senzacije (popolnoma vseeno je, s katero od ekip so SH igrali).

Ostale slovenske ekipe so podobno kot ob koncu lanske sezone še vedno na “ničli”. Gold Diggers so na nekaterih srečanjih pomagali Alp Devils, svoje ekipe pa še vedno niso sposobni sestaviti. Njihov mladinski pogon deluje odlično, škoda pa je, da članske ekipe še vedno ni. Klub je letos začel sodelovati z občino Žalec in samo upamo lahko, da se bo sedaj morda opogumilo malo več fantov.

Zgodba zase so Koper Pirates. Primorci so drugo sezono zapored igrali v italijanskem prvenstvu (skupaj z ekipo iz Trsta) in čas je, da vodilni v klubu pošteno razmislijo o usmeritvi. Klub ima namreč v ZANS polno glasovalno pravico (res je, da pridno plačujejo članarino), igra pa pod okriljem tuje zveze. Negodovanje nad tem dejstvom so že izrazili Alp Devils, v tem primeru jim dam še kako prav.

Murska Sobota Storks so lani jeseni v flag DP prikazali visok nivo, a tare jih pomanjkanje opreme in članov. Zaenkrat je v klubu samo pet kosov opreme, kljub temu pa vodstvo kluba še vedno upa, da bodo v DP 2013 nastopili tudi člani edine prekmurske ekipe ameriškega nogometa.

Foto: Boris Gorički, gold-diggers.si