---

Kosič: Ljudje božji, Španci imajo 10 napadalcev

Kako sta Ronaldo in Iniesta do sedaj vodila svoji reprezentanci?

Oba sta opravila svoje delo, kot se je od njiju pričakovalo. Če sem iskren, se je Ronaldo na začetku nekoliko lovil, toda zdaj se je postavil in rešuje veliko zadev, ki so od njega odvisne. Iniesta deluje bolj timsko, je zgolj eden izmed mnogih odličnih igralcev.

Torej lahko predpostavljamo, da je Ronaldo za svojo reprezentanco bolj nepogrešljiv ali pač?

Tega si ne bi upal trditi. Pri Portugalcih res Ronaldo nase vleče vso pozornost, medtem ko je Iniesta za moj okus morda celo boljši. Gre za različna tipa igralcev.

Kaj vas pri obeh sicer najbolj fascinira?

Pri Ronaldu gre za fiziko in zaključevanje akcij – stroj za gole, Iniesta pa je mojster kreacije in po mojem mnenju eden najboljših, če ne celo najboljši vezni nogometaš na svetu.

Če bi igrali proti njima, kako bi ju skušali ustaviti? Bi temu podredili taktiko celotnega moštva ali vendarle ne bi bila deležna posebne pozornosti?

V kolikor bi imel priložnost igrati proti takima nogometašema, se sigurno ne bi prilagajal. Igral bi svojo igro in mislil na mojo ekipo. Sem mnenja, da se vse preveč moštev ukvarja s tem, kako jih ustaviti, ne pa, kako igrati z njimi. Če pogledava prvi primer – Francija, ki se je ukvarjala bolj z defenzivo kot ofenzivo, tu se selektorji odločijo za tako taktiko in se na nek način vnaprej predajo. Verjetno bi bil pravi način agresivna postavitev blizu tem igralcem in brez kakršnegakoli strahu.

Kakšno vlogo pa bi Dušan Kosič namenil Cristianu Ronaldu in Andresu Iniesti, če bi ju imel v kadru?

Take igralce imamo trenerji zelo radi, saj z njimi opraviš polovico posla. Nikogar ni, ki bi kaj posebej razmišljal, saj fanta vesta, kaj je njuno delo in ga dobro opravljata. Taki igralci si ekipo sami prilagodijo, slednja pa njim omogoči, da lahko igrajo na svoj način. So zelo učinkoviti in pomembni. Selektor tukaj verjetno nima posebnega vpliva, kajti z odnosom in pristopom si priborijo status v moštvu, ki jim na nek način lahko pogleda skozi prste. Govorim v smislu, če Ronaldo zabija gole, potem lahko na prostor za njim popazi nekdo drug, da mu ni potrebno gledati še na obrambo. Tako je popolnoma fokusiran na ofenzivo.

Kateri bi na polfinalnem obračunu lahko prišel bolj do izraza?

Mislim, da Španci ne bodo ničesar menjali, Portugalci bodo v podrejenem položaju, svoje priložnosti bodo iskali v protinapadih. Morda kakšen pobeg Cristiana ali pa strel od daleč. Drugače pa ne vidim načina, da bi Portugalci dominirali, čeprav Španci niso neranljivi, kar se je do zdaj pokazalo. Na tekmi je vse možno, Španci bodo zagotovo nadaljevali s tako igro, ki je tudi meni kot trenerju zelo blizu, se pravi, vzamejo žogo in igrajo nogomet. Ko jo izgubijo so izjemno agresivni, saj jo želijo karseda hitro dobiti nazaj in so oni tisti, ki kontrolirajo potek. Se pa vsekakor zavedajo, da je Ronaldo sposoben sam premagati vsakogar, je v izjemni formi, imajo še Nanija, zato Špancem po moji oceni ne bo enostavno. 

Furia roja je na dosedanjih štirih srečanjih prejela le en zadetek in sicer proti Italiji v prvem kolu. 

V zadnjih tednih se vsi sprašujejo, kako ustaviti Špance. Torej, kakšen pristop naj uberejo Portugalci, da bi njihova nesporna individualna kvaliteta prišla do izraza?

Samo ena resnica je, ko poslušam vse te komentarje - Nemci so zelo blizu. Imajo deset igralcev in vsi igrajo, tudi Italijani so blizu, delujejo čvrsto. To sta ekipi, ki bosta Špancem enakovredni. Motijo me nekateri, ki kot uspeh navajajo predstavo Chelseaja iz letošnje Lige prvakov ali pa Interja, ko so premagali Barcelono, češ, da so jih uspeli ustaviti. Filozofija, da ti nekoga ustaviš in z njim ne greš v borbo, je strahopetna. Francozi so tako izpadli brez izstreljenega naboja, medtem ko so bili Hrvati precej bolj odločni in če so že morali izpasti, so to storili na moški način.

Vse prej kot lahka naloga, kajne?

Po moji oceni ni možnosti, da se jih ustavi. Brez velike pomoči sreče, ne bo šlo – morda, če zgrešijo kakšno enajstmetrovko in tri ali štiri stoodstotne priložnosti. Težko jih je naštudirati, saj vseh deset igralcev zna igrati. Edini način je, da si jim zelo blizu, kot so to prikazali Hrvati. Se pravi, potrebno jih je počakati in na njih iti z namenom, da se odvzame žoga, potem pa iz protinapada ogroziti njihova vrata. Skakanje dva metra okoli igralca v preži ne koristi, saj oni napak ne bodo delali. Se pravi, moraš biti zelo blizu, trenerji temu pravimo "na gležnjih." Hrvati so to počeli dobro, predvidevam, da bodo uspešni tudi Nemci in Italijani. To sta ekipi, ki se jim lahko postavita po robu in so jih sposobne ugnati z agresivnostjo, ne le z "bunkerjem." 

Španci so vsaj pet let pred vsemi. Že nekaj časa so nepremagljivi, zdaj se jim ekipe približujejo, ampak mene njihova igra fascinira, kot tudi Barcelonina. Čeprav včasih izgleda dolgočasno, a ne zaradi Špancev in Barcelone, temveč ostalih, ki so strahopetni. Če bi imeli dve ekipi, ki bi se med seboj udarili "na polno," bi bili priča izjemno zanimivi in kvalitetni tekmi.

Po mnenju nekdanjega stratega Olimpije se lahko Špancem najbolj približajo Nemci. 

Vseeno pa bi odprta igra proti Španiji najverjetneje pomenila pogubo za nasprotnika?

Ravno tega se vsi bojijo. Jaz raje gledam pravo tekmo, ki jo Španci dobijo in da si nasprotnik upa igrati, ne da zgolj čaka in ga je strah. Če se spomnite tekme Barcelona – Athletic Bilbao, sicer je bilo 3:0, a gledali smo vrhunsko srečanje ekip, ki sta hoteli igrati. Chelsea je sicer zmagal, a to je zame nek drug nogomet, discipliniran, z osmimi igralci v obrambi. Stvar okusa, meni so ljubše ekipe, ki si upajo.

Kakšen je vaš odgovor na kritike, mnogi namreč pravijo, da so njihove tekme nezanimive? 

Težko mi je poslušati komentarje, da so Španci dolgočasni. Oni so svojo igro izpili do popolnosti, vsi igrajo, od prvega do zadnjega. Razmišljanje, da so brez napadalca, je zame katastrofalno. Imajo deset napadalcev. Proti Francozom je zadel denimo Alonso, podal pa je levi bočni branilec. Imajo deset napadalcev, ljudje božji. Torres mi nekako ne paše zraven, čeprav  mi je kot kvaliteten igralec všeč. Vsi napadajo in vsi dajejo gole, praktično, kdorkoli se spomni.

Torej je postavitev brez klasičnega napadalca optimalna?

Rekel bi, da igrajo s šestimi, sedmimi ali osmimi napadalci in mislim, da to tudi nazorno kažejo. Držijo žogo in iščejo luknje, kjer se pač najdejo. Nihče se ne zaveda, kako težko je to izvesti, ko se v kazenskem prostoru nagnete deset nasprotnikov. Včasih je videti, kot da nočejo udarjati proti vratom, a problem je v ostalih ekipah, ki se odločajo za tak defenzivni način, ker mislijo, da jih drugače ni moč premagati. Vsekakor bi se jih dalo, saj so vsi fantje na enakem nivoju. Španci niso padli z Marsa, so ranljivi, a nekdo bo moral biti bolj pogumen. 

 

Foto: Guliver/GettyImages