Finančne težave in preboj številnih talentov

V minuli sezoni so štiri slovenska moštva odigrala skupno 104 tekme, na katerih so zabeležila zgolj 32 zmag in kar 72 porazov. 

Težave klubskih blagajn moštev jugovzhodne Evrope so sicer stalnica zadnjih let. Zadeve so izpod nadzora ušle že v minuli sezoni, ko sta se v največjih škripcih znašla nekdanja velika evropske košarke – dalmatinski ponos Zadar in beograjska Crvena zvezda. Slednji so se nato sicer ognili zadnjemu mestu, a luč na koncu tunela je zasvetila šele po združitvi z FMP-jem, medtem ko so Zadrčani močno oklestili že tako shiran proračun in se zdaj posvečajo vzgoji mladih košarkajev, zaradi česar so kot vodjo strokovnega štaba pripeljali Aleša Pipana.

Cibona dihala na škrge, tudi pri Zagrebu niso dobro ocenili razmer

Nepreudarno razpolaganje z materialnimi sredstvi je v iztekajoči se sezoni na rob pripeljalo dva zagrebška kolektiva. Cibona, dvakratni evropski prvak, je sicer prodala večino svojih najboljših košarkarjev (Bogdanović, Radošević, Chase,..), a vseeno je dolg prestopil vse bregove in na koncu se je morala reševanju pridružiti sama hrvaška prestolnica. S prihodom renomiranega Jasmina Repeše so se zadeve nekoliko umirile, tudi pri njih pa je v ospredje prišla produkcija in uveljavljanje mladih košarkarjev, kar je stalnica za moštva, v katerih po domače »zmanjka špage.« Sloviti strateg tako sestavlja moštvo mladih posameznikov, s pridihom nekaj preverjenih, izkušenih kadrov (Kus, Žižić, Rozić).

Sašo Ožbolt se je pred sezono podal v Zagreb, kjer so imeli ambiciozne načrte. Primorec še enkrat več ni imel sreče.

Specifična situacija se je zgodila pri Mravljah, drugemu moštvu iz hrvaške prestolnice, ki bi jo lahko primerjali s tisto iz Stožic. Smelo nastavljen projekt, je že nekaj tednov po začetku sezone začel kazati obrise, ki bi lahko zgodbo popeljali povsem v drugačno smer. In so jo. Preveč optimistično vodstvo je v klub pripeljalo številne kvalitetne košarkarje, med drugim tudi Saša Ožbolta, ki pa jih po uvodnih mesecih niso zmogli več plačevati. Podobno kot pri Olimpiji, se je zvrstilo kar nekaj sramotnih porazov, slednji so načeli tudi vzdušje v slačilnici in sledili so odhodi. Moštvo trenutno sezono rešuje v hrvaškem državnem prvenstvu, do konca jih čaka še precej garanja, v kolikor si bodo želeli zagotoviti nastopanje v Ligi ABA za naslednjo seozno.

Nekdaj spoštovanja vreden nasprotnik na dnu

Da tudi v Srbiji ne cvetijo rožice, je letos najbolj nazorno občutil Hemofarm. Prvaki iz leta 2004/05 že nekaj let slovijo kot ena boljših ekip jadranske druščine, zato je vse skupaj še toliko bolj zastrašujoče. Nekdaj spoštovanja vredno moštvo je bilo v tej sezoni zasidrano na dnu, skupaj s še tremi slovenskimi ekipami, ki se jih na tem mestu ne bomo dotikali. Kljub vsemu smo lahko prepričani, da bodo v Vršcu nadaljevali s poslom, ki ga najbolj obvladajo – črpanje talentov iz velikega bazena in njihova afirmacija.

Petkratni prvaki iz Beograda se držijo preverjetnega recepta, vsako leto v orbito izstrelijo kakšnega novega posameznika. Vladimir Lučić se je že dokazal. 

V Beogradu imajo načrt

Pa se ozrimo še na nekaj pozitivnih dejstev oziroma kar posameznikov. Liga ABA nadaljuje svoje poslanstvo, saj že nekaj časa velja za odličen poligon, kjer se mladi košarkarji postavijo na ogled evropskim velikanom. Začnimo pri Partizanu, kjer sta v tej sezoni dobršen del igre nosila 22 letna swingmana Dragan Milosavljević in Vladimir Lučić. Ob dejstvu, da sta Dušan Kecman in Petar Božić že globoko v veteranskih letih, bosta mladca v prihodnjih sezonah na ramenah nosila še več bremena. Svoj prostor pod soncem v članski vrsti največjih rivalov Crvene zvezde išče tudi 21 letni Nemanja Nedović, obetavni organizator igre rdeče-belih, ki se bo podal tudi na letošnji nabor Lige NBA. 

V drugem delu sezone se je močno izkazal še en igralec letnika 1991. Gre za robustnega Črnogorca Bojana Dubljevića, ki je za Budućnost v povprečju dosegal 9,5 točke in 4,8 skoka. Visoki košarkarji iz področja nekdanje Jugoslavije so kot veste v Evropi in nasploh izjemno cenjeni, zato lahko le odštevamo dneve, ko se bo Dubljević podal v tujino. Z izjemno mlado ekipo že vrsto let nastopa tudi bosanski predstavnik Široki. Ogrodje moštva predstavljajo igralci letnika 1989 in mlajši, med katerimi je na prvem mestu zagotovo Fran Pilepić. Tako se je za usluge 22 letnika že ogrela Cibona, kamor se Hrvat seli takoj po tej sezoni.

Klemen Prepelič je dragulj slovenske košarke, ki bi si kariero želel nadaljevati v Italiji ali Španiji. Podal se bo tudi na NBA nabor. 

Zasijala Prepelič in Omič

Tudi Slovenci smo po nekaj sušnih sezonah »pred nos« dobili podmladek, ki veliko obeta. Domžalski Helios je že pred leti začel načrtno pridobivati mlade, talentirane košarkarje iz celotne države, ki so jim v upanju, da bodo nekoč postali vrhunski, ponudili sodelovanje. Prvi sadovi so medtem že zrasli. Najbolj sijoč seveda sliši na ime Klemen Prepelič, ki je že na lanskem zaključnem turnirju mladinskega državnega prvenstva osvojil naziv najkoristnejšega igralca. Leta 1992 rojeni košarkar je v tej sezoni Lige ABA presenetil prav vse, ki ga poprej niso poznali. Z dobrimi 14 točkami na srečanje je bil prvi strelec moštva Zmaga Sagadina, dodal pa je še 3,1 podaje na srečanje in kar 5,8 izsiljenih osebnih napak. Prepelič je bil tako v tej kategoriji na samem vrhu. Poguma in velikega srca mu torej zagotovo ne manjka, bo pa moral še precej delati na fizični moči ter kontroli svoje igre.

Najsvetlejša točka sicer zadnjeuvrščenega Zlatoroga je mladi naturalizirani center Alen Omič. 215 centimetrov visok košarkar bo poleg Prepeliča eden glavnih nosilcev svoje generacije, ki bo letos na domačih tleh igrala na evropskem prvenstvu mladih. Omič, ki ga poleg ekstremne višine krasi tudi precej solidna tehnika, je v tej sezoni povprečno dosega 9,5 točke in še dobrih 6 skokov. Tudi njemu morda manjka še nekaj kilogramov, da se bo uspešno kosal z ostalimi orjaki. 

Foto: Sportida.com