Primeau: Moramo biti bolj krvoločni

Najprej nameniva nekaj besed aktualnim temam... Kako komentirate poraz vaše ekipe v drugi četrtfinalni tekmi?

Glavni razlog za naš neuspeh je, da enostavno nismo igrali dovolj dobro, da bi lahko slavili. Ne morem sicer reči, da nismo imeli možnosti, da bi nam to uspelo, saj smo si priigrali dovolj priložnosti za zadetek, toda hkrati smo tudi nasprotnikom prevečkrat ponudili, da nas lahko premagajo. Storili smo preveč napak, pač, sprejeli smo preveč napačnih odločitev, ko smo imeli plošček v naši posesti. Vseeno smo nekako držali ta izenačen izid, ki je nato prinesel podaljšek. V njem smo se zelo dobro branili ob Olimpijini številčni prednosti, vse do treh sekund pred iztekom kazni, ko smo, na našo žalost, prejeli odločilni zadetek.

"Naš napadalec si je kazen prislužil pred vrati Olimpije in to zaradi visoke palice. Ne vem, no, pa vi mi povejte, kako hudo in nevarno je bilo vse skupaj videti?"

Kot se je izkazalo kasneje, vas je pokopala nespametna poteza enega vaših najboljših igralcev Istvana Sofrona v zadnji minuti rednega dela, ko je storil povsem nepotreben prekršek pred nasprotnim golom, kajne?

Ta sodniška odločitev… Še vedno se mi kar malce meša zaradi nje. Veste, sem zagovornik tega, da v takšnih trenutkih, ko se srečanje bliža h koncu, tekmo odločijo igralci, ne kdo drug. Moral bi se zgoditi res ne vem kako očiten prekršek, da bi lahko delivci pravice posegli po takšni odločitvi. Naš napadalec si je kazen prislužil pred vrati Olimpije in to zaradi visoke palice. Ne vem, no, pa vi mi povejte, kako hudo in nevarno je bilo vse skupaj videti?

Naše mnenje v tem primeru ni pomembno. Glavni sodnik se je pač odločil tako, kot se je, bil je blizu dogodka, zakaj mu ne bi verjeli?

Moramo mu verjeti. Pustiva zdaj to...

Tako je... Upamo, da se strinjava vsaj glede tega, da sta bila tokrat oba vratarja tista, ki sta naredila ta dvoboj izjemen in napet vse do konca?

Glede tega se vsekakor strinjava. Oba sta bila izvrstna, tako naš kot njihov. Tako Munro kot Lamoureux sta nekajkrat rešila, kar se v nekih drugih, normalnih okoliščinah težko reši. Ponavadi iz takšnih situacij zagotovo padejo zadetki, tokrat niso.

Ali vam je, ko vas takole poslušamo deliti superlative vratarju zeleno-belih, potemtakem kaj žal odločitve disciplinske komisije EBEL, ki je naknadno pomilostila čuvaja mreže Zmajev?

No, to je še ena takšna stvar, ki ima te dni posebno mesto v moji glavi... Ampak kaj lahko kot trener sploh storim oziroma spremenim glede tega?

"Strinjam se, da sem imel v dosedanjem poteku na voljo štiri precej enakovredne peterke, nasprotnik le tri, toda prednost v tem elementu hokejske igre lahko kaj hitro skopni, ko pride do večjega števila izključitev."

Nič, to drži... Sicer pa ima Alba 19 tako ali tako daljšo klop od Olimpije in samo to bi morala biti v seriji na štiri dobljene tekme morda celo odločilna prednost. Koliko ste se na to temo sploh pogovarjali z vašimi varovanci, morda temu primerno postavili tudi taktični načrt?

Strinjam se, da sem imel v dosedanjem poteku na voljo štiri precej enakovredne peterke, nasprotnik le tri, toda prednost v tem elementu hokejske igre lahko kaj hitro skopni, ko pride do večjega števila izključitev. Sami smo si jih tokrat privoščili preveč in ko je tako, moramo denimo tudi sami braniti naš gol z le štirimi igralci, medtem ko jih imajo tekmeci pet. Če bomo hoteli začeti izkoriščati našo daljšo klop, si toliko prekrškov ne bomo smeli dovoliti, to je jasno.

Prvo priložnost za to imate že zelo kmalu, serija se namreč zdaj seli v Szekesfehervar, kako se boste lotili tretjega medsebojnega obračuna?

Že to, da bomo spet zaigrali pred našimi bučnimi navijači, bo dvoboj zagotovo naredilo drugačen, je pa jasno, da zmaga ne bo prišla kar sam od sebe. Če ne bomo igrali boljše, torej, če bomo ponovno naredili toliko napak in tolikokrat zapravili svoje lepe priložnosti, se nam ne bo izšlo. Imamo dobro moštvo, ki zna in zmore zabiti več kot enkrat, na drugi strani pa tudi ne prejeti gola, tako da... Hkrati bomo morali pokazati tudi nekoliko več krvoločnosti, če se lahko tako izrazim. Poglejte, kako se je v tem pogledu izkazala tretja Olimpijina peterka, sestavljena iz samih mladih igralcev, ki so v tekmo prinesli polno pozitivne energije in tudi predrznosti.

Glede ostalih parov tega četrtfinala… Kateri kolektivi mislite, da bodo napredovali?

Če vam povem po pravici, mi je vseeno in me niti ne zanima. Osredotočen sem na svoje delo, na svojo ekipo in to je to.

Potem vas bomo vprašali drugače: ali lahko Linz po do zdaj sijajni sezoni ubrani superiornost tudi v končnici in postane prvak?

Tudi o tem ne razmišljam. Glede Linza lahko rečem le to, da ima zelo kakovostno zasedbo, ki je tudi odlično vodena. In še nekaj je, kar je zelo pomembno omeniti glede zasedbe Black Wings - njihov vratar Westlund. Poleg tega, da je izreden čuvaj mreže, je tudi drugačen od ostalih golmanov v ligi. Pa ne seveda po videzu, o teh stvareh bi več lahko povedale predstavnice nežnejšega spola, temveč zaradi svojega sloga branjenja. Plošček namreč lovi z desno rokavico, ostali z levo. To je prav gotovo njegova prednost v marsikateri situaciji in kolikor sem uspel videti do zdaj, imajo nasprotni napadalci s tem kar precej težav.

"Mi je pa všeč hokej, ki se igra na na Madžarskem. Je nekakšna mešanica finskega in kanadskega hokeja, kar mi kot trenerju še posebej odgovarja."

Dobro, pustiva zdaj sedanjost oziroma bližnjo prihodnost, spregovoriva malce nasplošno o Albi 19… Njen trener ste zdaj že drugo sezono zapored, potem ko vam lani ni uspelo pripeljati moštva med osem najboljših, ste bili v letos precej bolj uspešni, po rednem delu ste osvojili tretje mesto. Kaj je bilo potemtakem letos drugače od tistega, kar ste počeli lani?

Nič posebnega, če sem iskren. Tako kot lani smo si tudi letos pred začetkom sezone postavili cilj, ki je bil tokrat uvrstiti se na eno od prvih šestih mest, da se torej izognemo neprijetnim tekmam v skupini za zadnji dve prosti mesti, ki še vodita v končnico. Ko smo ta cilj dosegli, sem v garderobi jasno povedal, da me glede na vse okoliščine zdaj zanima samo uvrstitev med prve štiri ekipe, s čimer bi si v četrtfinalu zagotovili prednost domačega ledu. Tudi ta cilj smo izpolnili, zdaj pa je na vrsti tretji cilj - priti čim prej do štirih zmag v obračunu z Olimpijo.

Ko ste se odločili prevzeti madžarskega predstavnika, kaj ste si sploh mislili, kam se odpravljate? Na pot v povsem neznano?

Prav gotovo. Morate vedeti, da se prej v življenju nikoli nisem srečal z madžarskim hokejem, v Evropi zgolj z avstrijskim, nemškim in švicarskim. Zato je bilo moje presenečenje ob snidenju z ljudmi iz Szekesfehervarja zelo prijetno. Takoj sem uvidel, da imajo nekaj zelo dobrih igralcev, katerih pa ni v izobilju. Torej problem madžarskega hokeja je, da ima premalo res kakovostnih igralcev. Mi je pa všeč hokej, ki se igra na teh prostorih. Je nekakšna mešanica finskega in kanadskega hokeja, kar mi kot trenerju še posebej odgovarja. In daleč od tega, da smo imeli v lanski sezoni slabo ekipo, ne nismo je imeli, smo jo pa morali po njej malce korigirati, jo dopolniti z nekaterimi tipi hokejistov, ki so nam manjkali. Pred letošnjo sezono sem še posebej gledal, da bo v ekipi precejšnje število karakterno primernih hokejistov.

Strinjamo se, madžarski hokej premore nekaj izvrstnih igralcev, toda vsi ti so praktično že nekoliko starejši, kar pomeni, da se jim kariere počasi končujejo. Kako pa je kaj s hokejskim podmladkom v deželi golaža?

No, to pa je neke vrste izziv, ki bi se ga rad tudi sam lotil, kolikor se bo pač seveda dalo. Še kako rad bi videl, da bi imeli na Madžarskem še več takšnih igralcev, kot je Sofron, ki resda niso več najmlajši, še vedno pa jim ne moremo reči niti, da so že izkušeni. Nekaj mlajših od njega, ki obetajo, prav tako obstaja, toda predvsem med napadalci, problem pa bi utegnil nastati v obrambnih vrstah. Andras Horvath, Tamas Sille in Viktor Tokaji so že precej v letih, počasi jih bo treba nadomestiti, toda za zdaj nekih pravih zamenjav še ne vidim. Bo treba v tem pogledu še malce pogledati po ostalih madžarskih klubih. Ali pa se ozreti celo v Severno Ameriko, po tam živečih hokejistih madžarske narodnosti, ki so seveda branilci. Ne vem, bomo videli, o tem bom več razmišljal po tej sezoni.

"No, vsekakor je res, da težimo k temu, da smo ekipa s hitrim prehodom iz obrambe v napad, drži pa tudi to, da bi lahko za  vsako peterko našel še kakšne dodatne značilnosti."

Za vašo zasedbo naj bi bilo tudi značilno, da igra nekakšen čuden hokej, ne preveč všečen, zelo obrambno naravnan in na protinapade. Ali se strinjate s tem?

No, vsekakor je res, da težimo k temu, da smo ekipa s hitrim prehodom iz obrambe v napad, drži pa tudi to, da bi lahko za  vsako peterko našel še kakšne dodatne značilnosti. Tako za prvi, kot drugi in tudi tretji napad. Mešanica igralcev z različnim stilom hokeja je pri Albi 19 precejšnja in to je pravzaprav še največja značilnost ter hkrati nevarnost tega moštva.

Kakšne pa so značilnosti slovenskih ekip ali povedano drugače, kako gledate na naš hokej?

Kar mi je všeč, je to, da imate očitno zelo dobro proizvodnjo mladih igralcev, v EBEL je pri Jesenicah in Olimpiji v ospredju nekaj hokejistov, letnikov 1988, 1989, 1990 ali 1991, ki so zelo talentirani in ki so v tej sezoni nosili veliko breme v obeh moštvih. Tudi na Madžarskem imamo nekaj takšnih mladcev, vendar precej manj. Kakorkoli obrnem, mislim, da se nimate sploh za bati za hokejsko prihodnost, ki bo vsekakor svetla.

Bolj svetla od madžarske hokejske prihodnosti?

Verjetno, saj se kvantitativno Madžari trenutno ne morejo meriti s Slovenci. Toda to se lahko v nekem zglednem obdobju tudi spremeni. Bo pa treba pošteno zavihati rokave in delati, to je dejstvo.

Kakšna pa je prihodnost kluba iz Szekesfehervarja? Oziroma, kakšni so morda nekoliko bolj dolgoročni načrti vodilnih mož kluba? Kaj je sploh lahko domet nekega takšnega kolektiva v zelo pisani in kakovostni druščini, kot ga predstavlja EBEL?

Pričakovanja so seveda povezana s še boljšim napredkom, tako rezultatskim kot tistim glede igre. Do zdaj je bil cilj bolj kot ne uvrstitev v končnico, za naslednjo sezono pa je treba zdaj lestvico spet nekoliko dvigniti. Samo tako lahko ekipa napreduje. Če so cilji vedno isti in postavljeni za to, da se z njimi lahko vedno uporabijo ko alibi, potem to ni dobro.

"Življenje? Nekako gre, ne morem ravno jamrati. Mi pa pogosto predstavlja oviro jezik. Pa ne zato, ker sam ne znam madžarsko, temveč zato, ker - vsaj v Szekesfehervarju - malo ljudi govori angleško."

Še zadnje vprašanje... Kako ste se privadili na življenje na Madžarskem?

Nekako gre, ne morem ravno jamrati. Mi pa pogosto predstavlja oviro jezik. Pa ne zato, ker sam ne znam madžarsko, temveč zato, ker - vsaj v Szekesfehervarju - malo ljudi govori angleško. Tudi zato se pogosto umaknem v Budimpešto, kjer je glede tega precej boljše. No, kakorkoli že, na koncu je pomembno le to, da vsi pravilno 'govorimo' na ledu.

Foto: Sportida.com