Razingar: VSV? Eno je želja, drugo realnost.

Kakšni so prvi odzivi v Beljaku, v klubu in med prebivalci, po vaši neuvrstitvi v končnico?

Prav gotovo ni nihče vesel, nismo namreč izpolnili zadanih ciljev. Sezono smo odigrali daleč pod pričakovanji, tako da smo jo končali zelo zgodaj, že 14. februarja. Na trenutke je sicer kazalo, da se nam bo uspelo izvleči iz te godlje, saj smo odigrali nekaj res dobrih tekem. V skupini, kjer so bila moštva, ki so se borila za dodatni dve mesti v končnici, smo imeli za to več kot dovolj priložnosti, toda ni nam uspelo, tako da si nekako niti nismo zaslužili, da bi se uvrstili med najboljših osem ekip.

"Kakšno vidnejšo uvrstitev nam je preprečil tudi zelo slab start v sezono. Trinajst oziroma štirinajst kol smo bil gladko na zadnjem mestu na lestvici, tako da je bilo naše lovljenje ostalih v nadaljevanju sila naporno."

Kaj je bil glavni vzrok, da vam naposled ni uspelo?

Težko rečem, morda tudi nisem oseba, ki bi bila za tovrstne ocene zadolžena. Verjetno pa ni daleč resnica, da če bi sleherni od nas igralcev odigral boljšo sezono, bi zdaj še nastopali v EBEL, tako pa smo bili po večini vsi skupaj zelo povprečni, če ne celo kar slabi. Po drugi strani pa nam je kakšno vidnejšo uvrstitev preprečil tudi zelo slab start v sezono. Trinajst oziroma štirinajst kol smo bil gladko na zadnjem mestu na lestvici, tako da je bilo naše lovljenje ostalih v nadaljevanju sila naporno, kar se je ne nazadnje odrazilo tudi pri tem, da smo bili po 44 kolih ravno toliko prekratki, da se nismo uspeli neposredno uvrstiti v končnico. Torej, prva dva meseca moramo čim prej pozabiti, saj sta bila katastrofalna, kasneje smo delovali precej boljše, toda na koncu nam je verjetno zmanjkalo tudi nekaj srečanj, saj se je treba zavedati, da so bili v tej sezoni na sporedu štirje krogi prvega dela tekmovanja, v preteklih sezonah je bilo teh dvobojev pač več. Kljub vsemu smo si za neuvrstitev v končnico krivi povsem sami, imeli smo še možnost popravnega izpita, ki pa je nismo izkoristili.

S prstom kažete le nase in na soigralce, kaj pa na trenerja? Ali je vodil zasedbo tako, kot jo mora, ali tudi Mike Stewart ni pokazal vsega, kar bi moral?

Bom povedal tako: za to, kar se je zgodilo, smo krivi vsi, od prvega do zadnjega. Mislim, da zdaj po sezoni sploh ne bi bilo pošteno, da bi na kogarkoli posebej kazal s prstom. Verjamem pa, da je sleherni od nas skušal narediti vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi VSV-ju zagotovil mesto v 'play-offu', ampak na koncu je bilo enostavno vsega premalo, torej predvsem golov in točk, zato smo zdaj tam, kjer pač smo.

"Od sredine decembra naprej je bil moj igralni čas na ledu bistveno krajši kot prej, tako da sem lahko z doseženim vseeno zadovoljen. V teh zadnjih 20 dvobojih sem tako vknjižil 13 točk, prej pa v 28 obračunih 15 točk."

Mnogi za vaše moštvo trdijo, da je sicer izkušeno, toda prestaro. Ali mislite, da je bil tudi to eden od razlogov, da se niste mogli večkrat kot sicer enakovredno kosati z večino ekip, ki so drsalno pač močnejše od vaše?

Mislim, da to ni bil neki poglavitni razlog. Tiste tekme s hitrejšim ritmom, ko smo se denimo merili s Salzburgom pa ne nazadnje tudi z Jesenicami, smo odigrali dobro, če se ne motim, smo imeli z obema zasedbama na koncu pozitiven seštevek točk oziroma golov. Celo Linz, ki je bil prvi od začetka do konca rednega dela, smo premagali trikrat. Problem so bila srečanja proti Olimpiji in Albi 19, s katerima smo igrali slabo, bili pa sta naši neposredni tekmici za tisto šesto mesto. V teh obračunih smo torej po nepotrebnem izgubljali točke in na koncu se je to nekje moralo odraziti v negativnem pogledu. Drži pa, da je bila naša ekipa izkušena, s precejšnjim številom tujih igralcev, veliko avstrijskimi in dvema slovenskima reprezentantoma. Ne morem pa reči niti tega, da ni bila malce starejša od ostalih, toda da bi bilo to krivo za naš neuspeh, tega si vseeno ne upam trditi. Gre za to, kar sem med drugim že povedal, da je dal vsak od nas premalo, predvsem golov. Če bi sleherni med nami zabil samo en gol več, sem prepričan, da se zdaj ne bi pogovarjal o teh stvareh. Tako pa smo dosegli res malo golov, skupaj le 128, kar je povprečno slabe tri zadetke na tekmo.

In če smo pošteni, so bržčas manjkali tudi vaši zadetki, kajne? V 48 srečanjih ste jih dosegli devet, temu strelskemu izkupičku ste dodali še 19 podaj, kar vas je po rednem delu EBEL uvrstilo na 59. mesto vseh hokejistov po doseženih točkah...

Drži in nedvoumno je, da si vsak napadalec vedno želi zabiti še več golov. Moram pa ob tem poudariti, da je bil od sredine decembra naprej moj igralni čas na ledu bistveno krajši kot prej, tako da sem lahko z doseženim vseeno zadovoljen. V teh zadnjih 20 dvobojih sem tako vknjižil 13 točk, prej pa v 28 obračunih 15 točk, s tem, da sem na ledu prebil precej več časa. Sem pa vesel, ker sem se v zadnjih dveh mesecih popravil tudi v statistiki +/-. Če sem bil prej pošteno 'negativen', saj sem imel tudi že -12, sem sezono končal 'le' z -4, tako da sem si nato nekako prigaral nazaj osem golov, če se lahko tako izrazim.

"Ne morem reči, da sem se kadarkoli v teh šestih mesecih onstran Karavank počutil slabo, ravno nasprotno. Ljudje v klubu in okrog njega so bili zelo prijazni do mene, predvsem pa pošteni, tako da bi z veseljem še naprej igral za Orle."

Je pa treba omeniti tudi nekaj zelo pozitivnega glede statistike vaše ekipe oziroma vaših soigralcev: imeli ste najboljšega vratarja po rednem delu EBEL, Bernhard Starkbaum je namreč ubranil kar 93,6 odstotka vseh strelov na svoja vrata. Ali se tudi vam zdi, da je to pravzaprav neverjeten podatek glede na to, da je vaša ekipa končala sezono pri dnu lestvice?

Morda je res malce neverjeten podatek, toda je še kako resničen. Če sem iskren, ima Bernhard pravzaprav edini v naši ekipi za seboj enkratno sezono, seveda v individualnem pogledu. Če grem še malce dlje, on je bil to sezono dejansko edina zvezda moštva, svoje delo je ves čas opravljal na izjemen način, zato samo klobuk dol pred njim. Toda zgolj on kajpak ni bil dovolj za kaj več, kot deveto mesto po rednem delu. Poznalo se nam je, da so nam manjkali predvsem doseženi goli Michaela Raffla in Joshua Langfelda iz lanske sezone, katerih enostavno nismo znali nadomestiti.

Okej, ne bova se več pogovarjala o preteklosti, dajva se še malce o prihodnosti... Ali je bilo v klubu že kaj govora, kako naprej? Ali bo prišlo do menjave trenerja, koliko igralcev bo moralo spakirati kovčke, kaj bo z vami?

Težko rečem, kaj se bo dogajalo v naslednjih tednih in mesecih. Meni je pogodba z VSV-jem sicer potekla, ali jo bodo želeli v klubu z menoj podaljšati, pa je predvsem odvisno od druge strani. Sam sem do zdaj v Beljaku užival, bilo mi je tudi v veliko veselje hoditi tja na treninge in biti del te ekipe. Lanska sezona se je sicer končala na prijeten način, povsem drugače pa je z letošnjo. Vseeno ne morem reči, da sem se kadarkoli v teh šestih mesecih onstran Karavank počutil slabo, ravno nasprotno. Ljudje v klubu in okrog njega so bili zelo prijazni do mene, predvsem pa pošteni, tako da bi z veseljem še naprej igral za Orle. Po drugi strani pa je realnost takšna, da si VSV v letošnji sezoni ni zagotovil končnice in zaradi tega bodo prav gotovo prvi 'na tapeti' tujci. Spremembe utegnejo biti drastične, osebno celo mislim, da bo le malokateri hokejisti, ki nima avstrijskega potnega lista, ostal v moštvu, razen seveda tistih, ki imajo s klubom sklenjeno sodelovanje za novo sezono že od prej.

"Lepo bi bilo in za slovenski hokej tudi dobro, če bi se Olimpija uvrstila v polfinale. Je pa res, da je Alba 19 za tivolsko ekipo zelo neugodna, toda verjamem, da bo finski trener, ki uživa veliko zaupanje med igralci, skoval primerno taktiko."

Pa ste dobili od koga vsaj namig, kako bi se utegnila zadeva razplesti za vas osebno?

Tudi to ne. Igralci smo se po zadnji tekmi pogovorili zgolj s trenerjem, ki nam je povedal, kako je on videl vse skupaj in kako razmišlja o zadevi glede prihodnosti. Toda kolikor je mogoče te dni prebrati po spletu, tudi Stewart zelo 'visi', tako da je povsem mogoče, da bo moral tudi on, tako kot verjetno večina ostalih najbolj izpostavljenih, zapustiti to barko.

Kakšen razplet četrtfinalnih parov v EBEL pričakujete (pogovor z Razingarjem je bil opravljen pred prvimi tekmami v tej seriji, op. p.). Komu pripisujete več možnosti za napredovanje?

Glede na to, kako je sezona do zdaj potekala, bi bilo prav, da bi se Linz prebil najmanj v polfinale, prav tako Medveščak. Salzburg bo v dvoboju s KAC-em močnejši, po prikazanem doslej pa si polfinale zasluži tudi Olimpija. Lepo bi bilo in za slovenski hokej tudi dobro, če bi se to zgodilo. Je pa res, da je Alba 19 za tivolsko ekipo zelo neugodna tekmica, toda verjamem, da bo finski trener, ki uživa veliko zaupanje med igralci, skoval primerno taktiko in na koncu vendarle izločil nasprotnika ter si priboril mesto med najboljšimi štirimi moštvi v EBEL.

"Še dobro, da je trenutno še vedno zamrznjeno vsaj Blejsko jezero, tako da bom kakšen krog na drsalkah naredil kar na tej ledeni površini, čeprav bom moral pohiteti, saj se zaradi višjih temperatur že topi (smeh)."

Pa če za konec pustiva vašo klubsko zgodbo in se v povezavi z njo posvetiva reprezentančni... Kakšen problem bo za Tomaža Razingarja predstavljalo dejstvo, da bo v čakanju na svetovno prvenstvo divizije 1 v Ljubljani skoraj dva meseca brez tekmovalnega ritma?

Velik, to je dejstvo, toda pred štirimi leti sem bil že v podobni situaciji, ko sem z Innsbruckom izpadel iz tekmovanja 19. februarja. Takrat je bilo celo še več kot dva meseca do svetovnega prvenstva elitne skupine v Kanadi pa sem nekako speljal zadevo. Je pa res, da smo imeli takrat otroci Jesenic vrata dvorane Podmežakla odprta na stežaj, tako da smo lahko vsaj nemoteno trenirali, zdaj pač ni več tako. Še dobro, da je trenutno še vedno zamrznjeno vsaj Blejsko jezero, tako da bom kakšen krog na drsalkah naredil kar na tej ledeni površini, čeprav bom moral pohiteti, saj se zaradi višjih temperatur že topi (smeh). Šalo na stran… Bil sem že v stiku s pomočnikom selektorja Matjaža Kopitarja Nikom Zupančičem in izrazil je željo, da bi začel čim prej spet vaditi, po vsej verjetnosti bom to storil že v tednu, ki prihaja. Glede tega upam, da mi bo šla na roko ena od mladinskih ekip v Sloveniji in bom lahko njen del kaj kmalu tudi na ledu. Sicer pa mi je Nik omenil tudi to, da naj bi se 27. februarja začele tudi že mini priprave za vse reprezentante na širšem seznamu, ki bodo do tega datuma končali s svojimi sezonami, tako da mi kmalu ne bo več tako zelo dolgčas.

Foto: Sportida.com