Osovnikar: Poškodba odnesla prvi del sezone

Matic, kako je s poškodbo, je sanirana? Kaj je sploh šlo narobe?

 Decembra me je začela boleti Ahilova tetiva na desni nogi. Šlo je za eno tistih poškodb, za katere je ob tako intenzivnem treningu velika verjetnost, da se pojavijo, ampak se jih da po navadi s fizioterapijo odpraviti. Ker tokrat običajne terapije niso zalegle, sem se januarja odločil, da rabim bolj obsežno terapijo. Tako sem konec januarja odšel v München k dr. Müllerju, ki je zelo priznan ortoped za zdravljenje športnih poškodb. Med drugim je zdravnik nogometašev Bayerna in nemške reprezentance, pred dvema letoma pa je pomagal tudi Usainu Boltu in to ravno pri zdravljenju Ahilove tetive. Tam sem bil deležen intenzivnih terapij, po katerih je bil doktor zelo zadovoljen in je napovedal, da bo s tetivo vse v redu. Po enem tednu treninga res kaže, da bo kot mora biti. 

Kako je to vplivalo na treninge?

Zadnji mesec sem moral precej prilagoditi treninge. Ravno ko bi se lotil treninga hitrosti, sem moral izpustiti najbolj intenzivne dele treninga, kar se takoj pozna. Sem pa zelo dobro treniral celo jesen in sem prepričan, da imam v nogah pravo zalogo treninga za naprej. Zdaj bom moral biti predvsem pozoren, da slučajno ne spravim tetive v prejšnje slabo stanje, ker bi potem spet odpadli intenzivni šprinti in poskoki, ki so nujno potrebni del treninga.

Kako je z načrtovanimi tekmami? Poškodba Ahilove tetive najverjetneje pomeni, da v dvorani letos ne boste nastopali.

Seveda sem ob diagnozi v Münchnu moral takoj prečrtati nastope v dvoranski sezoni. Tako sem tudi dvoransko svetovno prvenstvo v turškem Istanbulu hitro odmislil, čeprav bi tam rad nastopil. A nič hudega, glavna sezona v atletiki je poleti, kamor so že usmerjene vse misli. Tako bom prvič tekmoval v maju, ko so na sporedu prve poletne tekme. Po tako dolgem tekmovalnem premoru jih bom zagotovo že nestrpno čakal.

Osovnikar se je s skupino Linforda Christieje (desno ob Maticu) že lani pred poletnim delom sezone pripravljal v Phoenixu 

Misli že bežijo k tekmovanjem, lovljenju norme?

Zdaj še ne toliko v tekmovanja, ampak predvsem v intenzivne treninge, ki jih moram opraviti, če želim biti poleti v pravi formi. Čez slab mesec, 15. marca, se bomo s skupino Linforda Christieja spet podali na priprave v Phoenix v ZDA, kjer bomo trenirali šest tednov. Tam bodo treningi prav brutalni in želim si, da bi ta mesec in pol treningov preživel brez poškodb in se tako zdrav vrnil nazaj v Evropo. Potem bo pripravljenost za poletje gotovo prava.

Ko ste se konec leta 2010 podali na Otok trenirati k Linfordu Christieju ste si kot cilj dvoletnega programa zadal nastop na olimpijskih igrah. To obdobje se počasi izteka, saj je do tega športnega velespektakla v Londonu še manj kot pol leta. Čutite že kaj pritiska zaradi tega?

Trenutno je predvsem časovni pritisk, saj se nenehno sprašujem, ali imam ob tej poškodbi dovolj časa, da se pripravim na poletni del sezone in najprej seveda lovljenje olimpijske norme. V pravi formi bom moral biti že junija in ne avgusta, kot se to pri meni po navadi dogaja. Trener mi dopoveduje, da ta poškodba zagotovo ni ovira. Gre mu verjeti, saj je šel v svoji karieri zaradi poškodb velikokrat na terapijo prav k dr. Müllerju v München, pa se je potem vedno vrnil v odlično formo. Tudi pri meni verjamem, da bo tako.

Foto: Sportida.com, maticosovnikar.com