Blaž Perko: Vse je tako kot mora biti!

Priprave v Londonu so že v zaključni fazi

Olimpijske igre so vedno bližje in prav zagotovo imate tudi na Olimpijskem komiteju v tem času veliko dela…

Res je, na Olimpijskem komiteju smo v polnem zagonu. Priprave so v zaključnih fazah, ko urejamo še tiste zadnje stvari glede transporta, prevoza opreme in namestitve. Poleg tega pa so tu še vse te kvalifikacijske tekme, ki jih moramo spremljati in podpirati. A največ dela v tem času imajo seveda naši športniki. Nekateri so si nastop na OI že izborili in se tako že pripravljajo in nabirajo formo, spet drugi pa si morajo nastop še izboriti in izpolniti olimpijsko normo. Ti pa so še posebej obremenjeni v tem času.

Koliko naših športnikov je že izpolnilo olimpijsko normo?

Če bi se olimpijske igre začele jutri, potem bi v Londonu nastopilo 22 naših športnikov. Je pa treba povedati, da imamo kar nekaj tudi takih, ki se kvalificirajo preko mednarodnih lestvic in so na njih tako visoko, da svojega mesta na OI ne morejo več  izgubiti. Torej od naših 86 kandidatov za nastop na OI je sigurno tri četrtine takih, tako da nekako računamo, da bo Slovenijo v Londonu zastopalo nekje med 60 in 70 slovenski športnikov.

Kdaj pa je sicer zadnji datum za izpolnitev olimpijske norme?

To je odvisno od posameznih športnih panog, ampak olimpijski komite je za zadnji datum, do katerega imajo športniki priložnost izpolniti normo in si zagotoviti nastop na OI, določili 2. julij. Zato bo tudi ekipa Slovenije točno imenovana dan pozneje, torej 3. julija.

Blaž Perko, direktor športa na Olimpijskem komiteju Slovenije

Vemo, da v primeru, če ima država v kakšni disciplini preveč kandidatov za nastop na OI, o izboru le-teh odloča nacionalna panožna zveza. Se takšne odločitve pojavljajo tudi pri nas?

V posameznih disciplinah, kjer je konkurenca zelo velika, potem res interni kriteriji določajo, kdo bo odpotoval na olimpijske igre. Tudi pri nas je nekaj takih primerov. Najbolj znan je prav zagotovo v jadranju, v razredu, kjer nastopata Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec. Podobna zgodba pa se nam obeta tudi pri kajakaših, kjer so že vse kvote izpolnjene, ampak mesta pa še ne. Edini, ki je že z imenom in priimkom v Londonu je Peter Kauzer, saj interni kriteriji določajo, da ima svetovni prvak zagotovljen nastop na OI. Tudi v judu se eventuelno lahko zgodi isti scenarij, pa v atletiki, tako da nekaj takšnih primerov seveda je.

Koliko našo državo pravzaprav stane, da svoje športnike odpelje na olimpijske igre?

Če bi želeli natančno razložiti, koliko nas stane ta projekt, bi morali razložiti celotno časovnico. Mi smo s tem projektom začeli leta 2010, ko so se sredstva namenjala za priprave na kvalifikacijske tekme naših športnikov, ter nato nadaljevali še v letu 2011 in 2012. Tako da vse skupaj bi zneslo tam nekje okoli milijona in pol. Največji delež tega zneska, okoli milijon evrov, gre za priprave športnikov, medtem ko so preostala sredstva namenjena prevozu opreme, namestitve in drugim stroškom delegacije.

Vsak športnik pa dobi tudi določen delež namenskih sredstev, kajne? Kaj to pomeni in koliko znašajo?

Morate vedeti, da športniki kandidati, ki jih olimpijski komite sofinancira, velik del teh sredstev in drugih virov dobijo preko zvez, ki skrbijo za njihove priprave . Lansko leto smo financirali 90 športnikov kandidatov, letos 86, v letu 2010 pa 38. Povprečno je bilo v lanskem letu 4.300 evrov na športnika, letos pa približno 5.500 evrov. Povprečno, poudarjam. Je pa seveda ta delež namenskih sredstev, ki jih porabljajo zlasti za trenažni program in priprave, odvisen od nivoja kvalitete kandidata. Imamo torej tiste potencialne medaliste oz. tiste, ki se bodo najbrž uvrščali v finalne boje, ki dobijo višji delež kot tisti, od katerih pričakujemo manj.

Olimpijska vas

Kako poteka izgradnja olimpijske vasi? Je že zaključena?

Olimpijske vasi so praktično v zaključni fazi. Mi smo imeli v tem tednu to tudi priložnost videti na lastne oči, kje bodo naši športniki nameščeni oziroma so nam pokazali te predlagane prostore. Govorim za tisto največjo olimpijsko vas v Stratfordu, kjer bo bivala večina naših športnikov. Tam so zadeve praktično pripravljene na vselitev, tako da do igre bo vse tako kot mora biti.

Kako bodo organizatorji poskrbeli za čim bolj hiter in udoben dostop do športnih prizorišč? Poleg tega, da bodo v Londonu tri olimpijske vasi in da bodo športnike naselili v najbližjo njihovemu prizorišču…

Organizatorji so to logistiko predstavili že kar nekaj časa nazaj in pojasnili, kako naj bi vse skupaj potekalo. Prevoz bodo poskušali urediti tako, da bo del cest namenjen zgolj prevozu športnikov na prizorišča in lokacije za treninge. Istočasno pa so poskrbeli tudi za odprtje nove podzemne proge, ki naj bi potekala vse od strogega centra mesta pa do prizorišča osrednjega dogajanja, kar bo močno olajšalo dostop gledalcev do prizorišč in razbremenilo cestni promet.

Kaj pa imajo organizatorji namen narediti z vsemi temi objekti v olimpijski vasi po koncu iger?

Prav zagotovo ti objekti ne bodo ostali prazni, uporabili jih bodo za stanovanja, deloma tudi kot socialna stanovanja. Gre namreč za lepe objekte, ki na zunaj dajejo vtis večstanovanjske zgradbe, znotraj pa jih krasi lep atrij. Tako da vsekakor bodo to infrastrukturo znali dobro uporabiti in izkoristiti tudi po koncu olimpijskih iger.

Brez prostovoljcev enostavno ne gre

Vsi vemo, da so olimpijske igre eden največjih športnih dogodkov na svetu, pri katerem pri organizaciji vedno sodeluje veliko prostovoljcev. Koliko jih bo letos?

Res je, brez pomoči prostovoljcev ne gre. Tudi olimpijske igre v Londonu ne bodo nobena izjema, letos bo sodelovalo okoli 10.000 ljudi, ki bodo opravljali več nalog, vse od pomoči športnikom do pomoči gledalcem na vstopnih točkah, prizoriščih samih in podobno.

Pa je res, da imajo prostovoljci prav treninge?

Seveda, to so prav posebne priprave. Zavedati pa se je potrebno, da obstaja več različnih tipov prostovoljcev, saj vsi niso sposobni opravljati vseh del, tako da ti, ki imajo na plečih težja dela, potrebujejo več treningov, da spoznajo, kakšno je njihovo delo, dolžnosti, kaj se od njih pričakuje in navsezadnje je to pomembno tudi z vidika varnosti.

Kakšen je vaš splošni vtis glede organizacije olimpijskih iger v Londonu, kolikor lahko ocenite že zdaj?

Do zdaj je organizacija tipično angleška, bi lahko rekel (smeh). Vse je tako kot mora biti. Kar se tiče časovnih rokov, posredovanja informacij nacionalnih olimpijskim komitejem, odzivnosti res ne morem imeti nikakršnih pripomb. So pa Angleži zelo skrbni kar se tiče financ, zelo racionalni in pretehtajo vse odločitve in ne razmetavajo z denarjem. Ta razlika se zelo vidi v primerjavi s Pekingom, s Kitajsko, kjer se je vse gradilo na veliko, tu pa je zelo racionalno in premišljeno.

Angleži ničesar ne puščajo naključju

Bi si upali napovedati, koliko medalj bodo naši športniki prinesli domov?

Težko bi napovedal, koliko medalj bomo prinesli, lahko pa povem, kje lahko pričakujemo odličja. Sigurno lahko računamo na medaljo Primoža Kozmusa v atletiki, potem na medaljo v kajakaštvu in veslanju, saj gre za zadnji nastop Iztoka Čopa na olimpijskih igrah in bo še kako motiviran. Seveda pa imamo tudi drugje dobre možnosti, recimo v judu, jadranju in tako naprej.

Foto: www.london2012.com