"Posebna sila" Zambiji prinesla naslov

Leta 1993 je celotna zambijska reprezentanca, z izjemo takrat najboljšega nogometaša Kalushe Bwayle, z letalom potovala na srečanje kvalifikacij za afriški pokal proti Senegalu. Na nebu nad gabonskim glavnim mestom Libreville je prišlo do eksplozije in letalo z zlato generacijo zambijskega nogometa je strmoglavilo v morje. Edini preživeli član takratne reprezentance Kalusha Bwayla, ki je na srečanje proti Senegalu potoval iz Evrope in je dandanes tudi predsednik nogometne zveze, si je tedaj zadal cilj, da bo v čast te ekipe Zambija nekoč postala najboljša na črni celini. Po 19 letih načrtnega dela in številnih neuspelih poskusih, najbližje so bili Zambijci leta 1994, so sanje ravno v prestolnici Gabona končno postale resničnost.

Kalusha Bwayla je po 19 letih uresničil svoje sanje

Zambija je skozi celotno prvenstvo igrala zelo dobro, najboljše pa je vendarle prihranila za konec. V polfinalu so Zambijci izločili prve favorite Gance, ki nato izgubili tudi srečanje za tretje mesto proti Maliju in zaradi tega ne bodo podaljšali sodelovanja s srbskim trenerjem Goranom Stevanovićem. Bojda bo na klop Črnih zvezd, ki so po uspešnem startu kar malce razočarali v izločilnih bojih, ponovno sedel srbski strokovnjak. V finalu so zambijski nogometaši po enajstmetrovkah z 8:7 premagali še drugega velikega favorita prvenstva - Slonokoščeno obalo. Neverjetno motivirano in disciplinirano moštvo pod vodstvom francoskega trenerja Herveja Renarda je tako prvič v zgodovini sedlo na prestol afriškega nogometa, prestolnica Gabona Libreville pa bo odslej srečen kraj za zambijski nogomet.

Veselje nogometašev Zambije po zadnjem strelu z bele točke v finalu

Slonokoščena obala je bila skozi celotno srečanje precej boljši tekmec in si je ustvarila tudi nekaj lepih priložnosti za dosego zadetka, ki pa jih ni uspela izkoristiti. Tragični junak finala je bil tokrat napadalec londonskega Chelseaja in bržkone prvi zvezdnik turnirja Didier Drogba, ki je v rednem delu zgrešil strel z bele točke. "Dejstvo je, da nismo pričakovali tako zahtevnega finala. Kljub porazu pa se domov ne vračamo osramočeni. Odigrali smo dobro tekmo, tudi skozi celotno prvenstvo smo bili na visoki ravni. A Zambija je bila žilava in čestital bi ji za doseženo," je po porazu v velikem finalu dejal selektor Slonov Francois Zahoui in dodal: "Sreča ni bila na naši strani. V rednem delu smo zgrešili enajstmetrovko in verjetno nam je to načelo samozavest. Razočaranje je seveda ogromno." V dolgi seriji enajstmetrovk sta zadnja dva strela za Slone zgrešila Kolo Toure in Gervinho, medtem ko je odločilni strel za Zambijo uspešno izvedel Sunzu.

Sloni so tudi tokrat ostali brez naslova

"Pred tekmo smo si rekli, da bomo poskušali na najboljši možen način počastiti vse tiste, ki so pred 19 leti prav tukaj izgubili svoja življenja. Mislim, da je bilo vse skupaj zapisano v zvezdah. Z nami je bila posebna moč, mislim, da nam je pomagal bog, ki nam je dal dodatno moč," je v solzah sreče po veličastni zmagi razlagal zambijski selektor Herve Renard, 43-letni strokovnjak. "Zelo sem ponosen, ker sem selektor Zambije. Še toliko bolj pa sem seveda ponosen, ker sem prinesel pokal v to državo, ki je naravnost fantastična. Strast, ki jo tukaj čutijo do nogometa, je neverjetna. Morda so včasih malce preveč zadržani, preveč leni in nezbrani, toda če jih porineš, če jim podkuriš pod nogami, so zmožni narediti vse, prav vse. Dejansko ne vem, kje so tokrat našli moč. Od nekje so jo potegnili! Bili so enkratni, neverjetni, čudoviti. V nogometnem smislu nismo bili najboljši, a imeli smo posebno silo, ki nas je gnala do naslova. Naredili smo nemalo napak v taktičnem smislu, toda za to nismo bili kaznovani. Včasih v življenju dobiš, kar si pač zaslužiš. Takšno je pač življenje," je še pristavil tvorec zgodovinskega uspeha Zambije.

Herve Renard je Zambijo popeljal do največjega uspeha v zgodovini, zdaj pa bi ga na selektorskem stolčku radi videli v Senegalu

Iz reprezentance Zambije prihaja tudi najboljši igralec turnirja. To je postal Christopher Katongo, član kitajskega kluba Henan. Tudi prvi strelec prvenstva je Zambijec. Emmanuel Mayuka je enega od treh zadetkov dosegel tudi v polfinalu, ko je pokopal upe Gancev. V najboljši enajsterici 28. afriškega pokala narodov pa so naslednji nogometaši: Kennedy Mweene (Zambija); Jean Jacques Gosso (Slonokoščena obala), Stophira Sunzu (Zambija), John Mensah (Gana), Adama Tamboura (Mali); Emmanuel Mayuka (Zambija), Yaya Toure (Slonokoščena obala), Gervinho (Slonokoščena obala), Seydou Keita (Mali); Christopher Katongo (Zambija) in Didier Drogba (Slonokoščena obala).

Emmanuel Mayuka je bil prvi strelec afriškega prvnestva s tremi goli

Zastor je torej padel na še en afriški pokal, ki je z največ razburjenja postregel prav ob koncu tekmovanja. "Gledali smo soliden nogomet, čeprav vsi nogometaši niso igrali ravno stoodstotno. V reprezentanci igrajo "samo"za čast, v Evropi pa za denar. V dvobojih se je nekako videlo, da niso šli ravno "na polno". Morda je to majhen minus afriškega prvenstva," je svoj pogled na pravkar končano prvenstvo podal Ivo Šajh in nato na kratko ocenil še nastop obeh držav gostiteljic: "Uspeh Ekvatorialne Gvineje je bil dober predvsem zaradi obiska tekem. Gledalcev je bilo na tekmah več, kot bi jih bilo, če se varovancem Gilsona Paula ne bi uspelo prebiti iz skupinskega dela. Gabon je na drugi strani dobra ekipa. Poraženi so bili v četrtfinalu proti Maliju in to šele po enajstmetrovkah. Ekvatorialna Gvineja je definitivno dosegla svoj maksimum. Več bi bilo skoraj nemogoče doseči." Naslednjič se bodo najboljše afriške reprezentance zbrale leta 2013, gostiteljica turnirja pa bo Južnoafriška Republika.

Preberite še:
Zambija šokirala še Slone
Sloni za naslov z Zambijci
Ivo Šajh: Sloni niso mačji kašelj

Foto: Google