Pogled iz komentirnice: Konferenčni finali

AFC finale:

Nedelja:

Misli mi ob pisanju insajderja uhajajo nekaj več kot 10 let nazaj. Prvi Super Bowl, ki sem ga pogledal v celoti, je bil namreč spopad Baltimora in NYG, ki so ga dobili prvi. Leto kasneje so slavili Patriots in začeli svojo dinastijo. Ekipi sta se sicer od takrat pošteno spremenili, a recept ostaja enak. Ravens se še vedno zanašajo na obrambo in igro po tleh, Pats na Toma Bradya. In tudi tokrat ne bo nič drugače. Baltimore je prejšnji teden s težavo preživel spopad s Texans, Joe Flacco je še enkrat več postal tarča medijev in soigralcev. A morda bi bilo treba del krivde pripisati tudi strokovni ekipi in lovilcem. težave s premagovanjem man to man obrambe so neverjetne, v večini primerov se igra z dvema lovilcema. Lee Evans, tretji WR, je tako proti Houstonu odigral le 8 (!!!!!) snapov. Tako bo tudi danes večina bremena slonela na ramenih Raya Rice-a in obrambe. Prav obramba je bila tista, ki je Bradyu in kolegom zagrenila januar 2010. Patriots so imeli ogromno težav, Brady je vrgel tri prestrežene podaje, Ravens pa so že po prvih 15 minutah vodili s 24:0. A verjeli ali ne, poraz s 14:33 je bil tudi edini, ki so ga Patriots utrpeli proti tekmecem iz Marylanda. Dobili so namreč vseh šest tekem v rednem delu sezone, Brady je do danes zbral štiri zmage in le en poraz. Tudi tokrat so Patriots favoriti, igrajo doma, stadion v Foxboru bo zagotovo poskrbel za noro vzdušje. Temu bom podlegel tudi sam, zmago napovedujem New Englandu.

Torek:

V nedeljo sem napovedal rezultat 24:21, tekma se je končala s 23:20. Razliko sem zadel, zmagovalca tudi. Tragična oseba je po zaslugi medijev postal kicker Ravensov Billy Cundiff, hitro pa se je pozabilo na dejansko črno ovco tekme. Lee Evans je le nekaj minut pred zgrešenim prostim strelom izpustil touchdown podajo, ki bi jo sicer ujel v 1000 drugih poskusih. Srečanje je bil malce drugačno, kot sem predvideval, Patsi so srečanje dobili kljub slabi predstavi Bradya. Obramba gostov je večino časa igrala v postavitvi 3-2-5, odlično pokrivala lovilce domačinov, a pozabila na run. BJGE je priložnost izkoristil odlično in bil kjlučen člen napada. Omeniti velja več kot solidno predstavo Flacca, ki pa mu je ves čas za ovratnik dihal Vince Wilfork. Ogromni DT je na koncu zasluženo pobral naziv najkoristnejšega igralca, brez njegovega pritiska bi katastrofalni secondary domačih požrl vsaj en touchdown ali dva.

NFC finale:

Nedelja:

Če smo nekateri v NFC finalu pričakovali air raid spopad med Packers in Saints, so New York Giants in San Francisco 49ers poskrbeli, da temu ne bo tako, na sporedu bo pravi old school nogomet. Ekipi sta se letos že srečali, sredi novembra so bili za touchdown boljši 49ers, potem ko je njihova obramba izbila podajo Elija Manninga na četrtem poskusu. A Giants so bili takrat povsem druga ekipa, podobno kot 2007 so tudi tokrat ujeli pravo formo in prvi tekmi v končnici dobili z vsaj 17 točkami prednosti. Na njihovi strani je tudi zgodovina, NYG še NIKOLI ni izgubila finala konference NFC, zaenkrat imajo štiri zmage. Posebno nevaren je njihov pass rush, ki je v zadnjih štirih srečanjih zbral kar 17 sackov. Če temu dodamo še prej omenjenaga Manninga in njegove odlične lovilce, je jasno, da Giants v Kalifornijo niso odšli na počitnice. A naloga vsekakor ne bo lahka. Domača obramba je prejšnji teden zdržala nalete Drewa Breesa in še dodatno dobila na samozavesti. A presenečenje je bil njihov napad oz. Alex Smith. Nekdanji prvi izbor na naboru je odigral tekmo življenja, deloval je izjemno samozavestno in ni delal zanj sicer precej značilnih neumnosti. K temu je seveda ogromno pripomogel tudi Vernon Davis, ki bo še enkrat več X faktor. Ekipi sta se do danes sedemkrat srečali v končnici, zadnji spopad v sezoni 2002 je bil epski, nič manj epska pa ni bila zmaga NYG v sezoni 1990, ko so San Franciscu preprečili naskok na tretji zaporedni Super Bowl. Tokrat ne bo nič drugače, Gman bodo po 2007 znova lovili Lombardijev pokal.

Torek:

Pri rezultatu sem bil preoptimističen, pri zmagovalcu ne. Maratonska tekma je postregla z obrambnim dvobojem, solidno igro napada gostov in katastrofalno napada domačih. Vernon Davis in Alex Smith sta uspela zaključiti dve fantastični podaji, to pa je bilo tudi vse. Lovilci pri 49ers so že tako precej povprečni, tokrat so bili tudi povsem odrezani. Michael Crabtree je bil edini, ki je ujel žogo, večina podaj je bil screenov na Franka Gora. Smith je znova odigral v svojem slogu, pri San Franciscu bodo v offseasonu v veliki dilemi. Mu zaupajo dovolj, da podaljšajo pogodbo, ali bodo novega podajalca iskali na FA trgu? Obramba je fantastična, ob dodatku rookie in izkušenega FA lovilca so 49ers definitivno kandidati za Super Bowl. Tako bo dogajanje v zalivu izjemno zanimivo.

Na drugi strani je svoje kvalitete še enkrat potrdil Eli Manning, ki ga je domača obramba ves čas pretepala, a je vztrajal v pocketu in iskal svoje soigralce. Vrgel je kar 58 podaj (rekord kluba v končnici), jih zaključil 32, večino na Victorja Cruza, ki se je letos razvil v pravega superzvezdnika. Pohvaliti velja tudi Ahmada Bradshawa, ki sicer statistično ni imel dobre tekme, a je v ključnih trenutkih nekajkrat dobro ujel dumpoff podaje.

Oba udeleženca tekme leta sta se v Indianapolis uvrstila povsem zasluženo. Pats so izjemno delovali že v rednem delu sezone, medtem ko so Giants formo podobno kot leta 2007 ujeli ob koncu sezone. Se bo tudi Super Bowl razpletel podobno?