Zoran Jerončič: Liga prvakov je pravi šok

Zoran Jerončič izpad ACH-ja ne označuje kot neuspeh

ACH je včeraj zaključil z igranjem v ligi prvakov. Pred zadnjo tekmo je bilo veliko kalkulacij o napredovanju, a na koncu se ni izšlo že na tekmi v Stožicah. Menite, da je bilo v glavah igralcev vseeno nekaj preračunavanja, čeprav so pred tekmo vsi govorili, da tega ni?

Ne, mislim da ne. Tukaj moramo pogledati pošteno in biti malce realni. ACH je v zadnjem obdobju naredil ogromno in z uspehi že kar razvadil Slovence. Potrebno se je zavedati, da je konkurenca v ligi prvakov izjemna. Ambicije, da bi prišli v nadaljnje tekmovanje, so bile za mene pretirane. Če se zavedamo, kako močna so državna prvenstva po Evropi, potem od naše ekipe nismo smeli pričakovati ničesar. Vse, kar bi lahko pričakovali je to, da bi se nekaj zgodilo in bi bili po nekih teorijah na drugem mestu v skupini. Pred včerajšnjo tekmo pa je razumljivo, da so fantje govorili, da gredo na zmago in se ne obremenjujejo z drugimi, a ob tem je potrebno videti tudi kakšne so realne možnosti, da prideš do zastavljenega cilja.

Včeraj tudi zmaga ACH-ja ne bi peljala naprej, saj je nemški Unterhaching slavil v Italiji pri Cuneu. Je ta rezultat za vas presenečenje?

Nikakor. Cuneo dobro poznam, saj ga trenira moj prijatelj, v teh dneh pa ima na domačih tleh zelo pomembne obračune italijanskega pokala in prvenstva. To so tekme, ki v Italiji včasih štejejo veliko več kot liga prvakov. V nedeljo tako Cuneo čaka težko gostovanje v državnem prvenstvu v Rimu, v sredo pa jih doma čaka še tekma 1/8 finala pokala s Sisleyjem. Če te tekme ne bodo dobili, ne bodo odpotovali na praznik odbojke v Rimu, v dvorano Palalottomatica, kjer se bo med 17. in 19. februarjem pred 15.000 gledalci odvojal zaključni turnir italijanskega pokala. Včerajšnji rezultat tako ni presenečenje, saj si je Cuneo že pred tem zagotovil prvo mesto v skupini, kar je pomenilo, da je trener odpočil Nikolo Grbiča, Wouta Wijsmansa in Leandra Vissotta; to je povsem normalno. Vsak trener ima nek načrt o tem, kaj si želi doseči in Flavio Gulinelli ima sedaj za glavni cilj uvrstitev na zaključni turnir v Palalottomatici.

Dvorana Palalottomatica je med odbojkarskimi tekmami vedno nabito polna

Igor Kolaković s srbsko reprezentanco niza uspeh za uspehom, pri ACH Volleyju pa mu to še ne uspeva. Je razlog temu res pomankanje kvalitete v ekipi in slabo državno prvenstvo, kot je po včerajšnji tekmi omenil Kolaković sam?

S tem bi se povsem strinjal. ACH ni več tako kvalitetna ekipa, kot je bila. Primerjati delo v klubu in v reprezentanci, kjer dobiš igralce, ki igrajo po najmočnejših klubih na svetu, je zelo težko. Igorja Kolakovića poznam in zelo cenim njegovo delo, njegovi dosežki pa so veliki uspehi. Mi pa moramo ločiti med reprezentanco in klubom. To, da ACH igra le v državnem prvenstvu, se mi zdi, da ni najbolj posrečena poteza. Enostavno ne moreš pričakovati, da boš po tem, ko imaš doma razmerje v setih 33:1, v ligi prvakov dobro pripravljen. To je čisto nenormalno. V Italiji gre vsaka tekma na nož, tako med prvouvrčenimi ekipami kot tudi med prvo in zadnjo ekipo na lestvici. Skozi takšne tekme raste ekipa in posamezni igralci. Kolaković je torej dobro povedal, da ekipi primankuje kvalitete. Naši igralci so dobri, a ne tako vrhunski, saj niti ne morejo biti, ker ne igrajo težkih tekem. Davek tega plačaš na tekmah lige prvakov.

Kaj bi torej po vašem mnenju morali spremeniti pri Ljubljančanih da bi prišli do več težkih tekem, ki so danes za enakovreden boj v ligi prvakov nujne?

Mislim, da bi ACH vsak teden moral odigrati eno prijateljsko tekmo z močnim nasprotnikom iz Italije ali denimo z Innsbruckom. Prepričan sem, da je tudi prvih pet klubov v italijanski ligi A2 tako močnih kot naši prvaki. Po drugi strani pa Italijane dobro poznamin vem, da bilo kaj takšnega zelo težko izvedljivo. Če pa bi vodstvu Ljubljančanov le uspeh kakšen dogovor v tej smeri, potem bi ACH nedvomno storil velik korak naprej. Če prideš na tekmo po lahki zmagi v državnem prvenstvu, doživiš velik šok, ko te potem v ligi prvakov nekdo tako povozi. To je velik šok, saj ne moreš storiti ničesar, ker enostavno nisi natreniran za to. To je podobno, kot če bi jaz šel teči na 100 metrov z nekom, ki trenira to disciplino. Bil bi zadnji in bi bil tudi žalosten, kar je povsem razumljivo in normalno.

Ob tekmah ACH-ja v Stožicah se zdi, da to sploh ni njihovo domače igrišče, saj pred samo tekmo v dvorani trenirajo toliko kot gostujoče ekipe. Se vam zdi bolje, da bi se tudi tekme lige prvakov vrnile v Tivoli?

Normalno je, da ti nabite tribune dajo dodatnega zagona, a to je le delček, ki morda včasih prevaga. Odbojka je situacijski šport, kjer ljudje pomagajo malo, ne morejo pa v celoti prevagati tehtnice v korist ene ekipe. Stožice so krasen objekt za vse športe, a prav to je morda tudi težava. Če bi ACH opravil kakšen trening več v tej dvorani, bi bilo super. V vsaki dvorani je drugačna dolžina za servis, širina za podajalca... Igralci tako Stožic ne morejo ravno dojemati kot domačega igrišča, saj ga ne osvojijo v celoti, a to na koncu ni razlog za slabšo igro. Osnovni razlog vidim zgolj v tem, da Ljubljančani odigrajo premalo težkih tekem na sezono.

V prihodnji sezoni bo ACH-ju verjetno ostal le še obris Alena Šketa 

Dotakniti se morava še Alena Šketa, ki je s 129 točkami najučinkovitejši igralec po skupinskem delu lige prvakov. To je verjetno že razlog, da je letošnja sezona njegova zadnja pri Ljubljančanih?

Ja, vsekakor. V zadnjem obdobju sem po televiziji dvakrat gledal Mitjo Gasparinija, ki je v Italiji še bolj napredoval. Ko sem poslušal komentarje, zakaj je temu tako, so si bili vsi enotni: Zaradi tega, ker vsak teden odigra težke tekme, ker igra pod izrednim pritiskom in tako še napreduje. Točno to mislim tudi za Šketa, ki je brez dvoma odličen igralec. Predlani smo videli, da je bil celo boljši kot Gasparini, tako da ga bo po koncu te sezone težko zadržati. Skavti klubov so nedvomno opazili njegovo igro in le vprašanje je, v katerem močnem klubu bo v naslednjih letih še bolj napredoval.

Prerez letošnjega skupinskega dela lige prvakov. Z maksimalnim izkupičkom 18 točk se ne more pohvaliti nobena ekipa, največ pa jih je, 16, osvojil Trentino. Je to ekipa, ki sodi najmanj na turnir zaključne četverice lige prvakov?

Absolutno. Razlog temu, da nihče ni prišel do 18 točk, pa je v tem, da so ekipe kalkurirale in ko storiš kaj takega, v tako močni konkurenci dvoboj hitro lahko izgubiš. Cilj najboljših je bil, da se uvrstijo na prvo ali drugo mesto v skupini in s tem nadaljujo pot proti zaključnemu turnirju. Ko jim je to uspelo, je veliko ekip začelo taktizirati. Za mene je velik favorit letošnjega tekmovanja tudi Cuneo, ki igra kot švicarska ura. Poleg njih bi na zaključni turnir uvrstil še kakšno italijansko ekipo in pa kakšno rusko. Vsekakor pa sem mnenja, da se v Italiji trenutno, kljub odhodu nekaterih Rusov, igra še vedno najboljša odbojka. Poleg Trentina in Cunea je zelo močna tudi Macerata, ki je sicer včeraj klonila v Novosibirsku, a razlog tiči v temu, da so igrali brez Igorja Omerčana, ki je imel težave s potnim listom. Na turnirju zaključne četverice bosta po mojem mnenju najmanj dve italijanski ekipi. 

Preberite še:
Konec še pred koncem
Liga prvakov: ACH brez napredovanja
Tours prepričljivo boljši 

Foto: voxroma.it, Sportida.com