Gregor Gajšek: Želja je London

V ponedeljek bodo tekmci Slovenije Norvežani, dva dni kasneje Hrvatje in v petek še Islandci. Morda je na prvi pogled videti, da pri preboju iz te skupine moštvo selektorja Deniča ne bi smelo imeti pretiranih težav, toda vse naše nasprotnice so bile na zadnjem evropskem prvenstvu v Avstriji na koncu uvrščene bistveno bolje od Slovenije. Norvežani so bili sedmi, Islandci tretji, Hrvati pa drugi po porazu s Francijo v velikem finalu. Slovenski reprezentantje so si za cilj postavili uvrstitev na enega od dveh kvalifikacijskih turnirjev za OI, ki bosta od 6. do 8. aprila na Danskem in v Španiji. Ker si je nastop v Londonu že priigrala Francija in ker so si sodelovanje v kvalifikacijah že zagotovile Hrvaška, Švedska, Danska, Madžarska, Španija in Islandija, bi lahko za izpolnitev cilja zadostovalo že deveto mesto, po drugi strani pa morda niti četrto mesto ne bi bilo dovolj. Se bo pa za ohranitev olimpijskih upov pri življenju nujno potrebno prebiti iz skupine. 

Da bi Slovenija v glavnem delu tekmovanja potem igrala še proti trem najboljšim iz skupine C (Francija, Madžarska, Španija in Rusija), bi morala zadostovati že ena sama zmaga. Toda, proti komu se je lahko nadejamo, glede na to, da Slovenija v pripravah ni blestela in da je v moštvu kopica novincev, ki bodo prvič nastopili na velikem tekmovanju. Hrvaški skalp bi imeli slovenski ljubitelji rokometa najraje, a bo do njega najtežje priti. Hrvati namreč merijo na medalje, marsikdo jih vidi celo na najvišji stopnički. Islandija je, kot rečeno, tretja z zadnjega rokometnega Eura in aktualna olimpijska podprvakinja. Toda! Pri obeh največjih uspehih islandskega rokometa je ključno vlogo odigral Olafur Stefansson, ki pa ga v Srbiji ne bo. Veliki šampion ne more več usklajevati klubske in reprezentančne kariere. Napori so prehudi! Torej, Islandci so premagljivi, prav tako tudi Norvežani, ki tudi niso v najmočnejši zasedbi.

A za uspeh proti Skandinavcem ali morda celo proti našim sosedom bo morala biti slovenska igra zrela in brezhibna. Denič in njegovi fantje veliko stavijo na obrambo 6-0 (igrali so jo precej uspešno na turnirju na Danskem), trenirali pa so tudi 3-2-1. Glede na to, da se Norvežani in Islandci s to različico obrambe redko srečujejo, bi jo morda veljalo na tekmah proti njim vsaj preizkusiti. Ko smo že pri fazi obrambe, seveda ne moremo zanikati, da vsi po vrsti veliko upov polagajo v vratarja Škofa in Prošta. In če bo obramba delovala, bo veliko lažje funkcioniral tudi napad. Sploh zato, ker v slovenski reprezentanci verjamejo, da so ena najhitrejših, če ne že kar najhitrejša reprezentanca na turnirju. Protinapadi, polkontre in hitro izvajanje centra naj bi bili temelji našega napada in naših uspehov. Ob napadih na postavljeno obrambo pa računamo na naša virtuoza Zormana in Špilerja.

Rokometaši pa ne bodo edini slovenski predstavniki na tem prvenstvu, pomembno vlogo bosta imela tudi sodnika Krstič in Ljubič. In ko smo že ravno pri sodnikih, sam upam, da bodo imeli vsi sodniški pari oster kriterij, da ne bodo dopuščali "pretepaškega" rokometa in da bodo imeli enaka merila za vse. Pa ne mislim tako zaradi tega, ker bi to ustrezalo naši reprezentanci, ampak zato, ker bi bilo to dobro za rokomet. Kam lahko realno v tem trenutku merijo slovenki rokometaši na tem prvenstvu, ne vedo niti sami. Menim, da bo marsikaj jasno že po prvi tekmi, za katero pa vsi v en glas zatrjujejo, da ne bo odločilna, kaj šele usodna. Upam, da res ne. Če bi igrali res dobro, zavzeto, srčno in če bi imeli še nekaj sreče, bi jih lahko gledali celo v četrtfinalu. To bi bil pravzaprav res imeniten uspeh!

Foto: Guliver/ Getty Images