Marko Miklavič: Sistem v EBEL? Ne, hvala!

Po 44 kolih oziroma po 40 odigranih srečanjih sleherne ekipe bomo namreč ponovno priča že videnemu scenariju. Bolj natančno, takšen razplet se je zgodil v sezoni 2007/08, ko je - leto kasneje kot Jesenice - v družbo tedaj zgolj avstrijskih, madžarskega in dveh slovenskih kolektivov vstopila Olimpija.

Todd Elik, nekdanji napadalec Oimpije

Tedaj smo na polovici prvega dela doživeli tudi prepolovitev točk, kar se kasneje ni zgodilo nikoli več. Kot tudi to ne, kar imamo možnost občutiti spet v letošnji sezoni - razdelitev zasedb na dve skupini po koncu prvega dela. In ravno ta poteza vodstva EBEL me je tokrat v bistvu še najbolj razočarala. Ne vem sicer, na osnovi česa so prišli vrli ljudje klubov in tekmovanja ponovno na to idejo, da so podprli to spremembo (zadnje tri sezone smo imeli možnost spremljati zgolj redni del in končnico, kar se mi je zdelo še najbolj posrečeno), saj kakšne pozitivne stvari sam v njej enostavno ne vidim.

In da ne bo pomote, ne moti me, da skušajo slabša moštva rednega dela v nekakšnem razigravanju popraviti vtis in se le uvrstiti v zaključne boje, moti pa me, da se ob tem njihove točke - kot tudi točke tistih najboljših ekip - dobesedno izničijo. Še dobro, da bosta tako Jesenice kot (verjetno) Olimpija v novo zgodbo krenila z ničlo, kajti v nasprotnem primeru bi me kdo zagotovo označil za nekoga, ki zdaj 'joka', ker sta bila slovenska kolektiva doslej zelo uspešna in se jima dela krivica. Ne, gre za generalizacijo stvari, za to, da bo denimo Linz zaradi takšnega sistema zelo oškodovan.

Hokejisti Črnih kril

Ne verjamete? Črna krila so bila v letošnji sezoni rednega dela zelo dobra, lahko bi rekel celo odlična. Njihova forma je bila konstantna, verjetno tudi zaradi tega, ker so bila dobro vodena. Trener Rob Daum deluje zelo umirjeno, hkrati pa tudi zelo preudarno, zato niti ne čudi njegov izbor igralcev pred letošnjo sezono. Mnogi smo skomigali z rameni, ko so se v prestolnici zvezne dežele Zgornje Avstrije odrekli uslugam izvrstnih napadalcev, Brada Purdieja in Roberta Shearerja, ko se je skoraj povsem prevetrila tudi obrambna vrsta, toda kanadski strokovnjak je - očitno - že vedel, kaj dela.

Trenutnih devet točk naskoka njegovih varovancev pove dovolj (ta prednost je bila sicer tudi že višja) in ne bi se prav nič čudil, če bi v preostalih štirih dvobojih tolikokrat zmagali, da bi svojo prednost pred zasledovalci povišali ne več kot deset točk razlike. Do tu vse lepo in prav, toda težava se pojavi po 44 kolih oziroma 40. odigranem obračunu sleherne ekipe. Kar naenkrat bo imel Linz namreč zgolj še točko, dve, tri ali štiri prednosti pred drugo-, tretjo-, četrto- ter peto- in šestouvrščeno zasedbo. Njegova prednost se bo evidentno stopila in skorajda ne bo nič več vredna.

Rob Daum, trener Linza

Kajpak bi to 'pilo vodo' v primeru, da bi forma Alexa Westlunda in kolegov nekoliko padla, kar bi bilo ne nazadnje povsem razumljivo ter tudi človeško, saj praktično ne poznam moštva v kakšni resni ligi, ki bi bil med sezono tako konstanten, da bi bil na vrhu lestvice tudi potem, ko se končajo zaključni boji. Kakorkoli že, ne zdi se mi prav nič pravično, da bodo ekipe v EBEL drugi del začele s točkami od 0 do 4 (to seveda velja tudi za klube spodnjega dela), saj se s tem povsem razvrednoti vse, kar so v prvih 40 kolih počele dobrega (ali slabega) v tem tekmovanju.

Če malce (in zgolj) teoretiziram: trenutno zadnje Jesenice, ki imajo za Linzem kar 31 točk zaostanka, lahko v naslednjih enajstih tednih, kolikor bo največ še trajala EBEL v tej sezoni, dokopljejo celo do naslova prvaka tega tekmovanja, potem ko so polne štiri mesece pravzaprav životarile zaradi nesposobnosti uprave na Ledarski 3. In da se je to v praksi celo že zgodilo, je lep primer ravno Olimpija v sezoni 2007/08, saj ji je največji uspeh slovenskega klubskega hokeja na mednarodni sceni preprečila samo neumnost in nedoslednost oseb, ki so bile del (strokovnega) štaba.

Slavko Kanalec (v sredini), predsednik Jesenic

Da bi Železarjem v letošnji sezoni lahko uspel ta podvig, seveda ni mogoče, saj je njihov kader za 'tek na dolge proge' preskromen, vsekakor pa tudi premalo izkušen. Toda če bi uprava rdečih pred začetkom sezone premogla vsaj malce treznega razmisleka, bi ob obstoječem sistemu tekmovanje začela z domačim (in tudi mladim) kadrom, januarja pa nato v skladu z realnim finančnim načrtom, ko ob novem poslovnem letu jasno pride do kakšnih bolj donosnih denarnih injekcij, poskrbela za prihod vsaj petih res kakovostnih tujcev. Vprašali se boste, ali bi bilo to tudi dovolj za naskok na sam vrh?

Verjetno ne oziroma skoraj zanesljivo ne, je pa dejstvo, da bi utegnile biti Jesenice ob 'čarovnijah' finskega strokovnjaka zagotovo eno bolj prijetnih presenečenj drugega dela sezone, v to sem prepričan. Pač, glede na katastrofalno stanje glede dolgov bi bila to edina prava in tudi do navijačev poštena različica, tako pa se predsednik Slavko Kanalec in ostali njegovi sodelavci iz dneva v dan zapletajo v vse večje nemoralne delikte. Toda gorenjski športni ponos tokrat seveda ni osrednja tema mojega razmišljanja, je celo v nasprotju s tezo, ki jo predstavljam v teh vrsticah v povezavi s tekmovalnim sistemom v EBEL.

Heikki Mälkiä in njegova četa

Slednji je namreč na neki način celo v neskladju s poštenim delovanjem vseh tistih klubov, ki poslujejo normalno, transparentno, predvsem pa v skladu s tem, da v svoje dvorane privabijo čim več privržencev, še posebej na temelju čim boljšega povprečnega obiska. Kajti ti kolektivi že precej pred začetkom sezone predstavijo moštvo, s katerim bodo nastopali med sezono, s čimer pa jasno privabijo k nakupu letne vstopnice marsikoga. In ko je tako, se obrača denar. Od dragocenih lističev, navijaških artiklov, do hrane in pijače, ki jih je deležen sleherni obiskovalec hokejske tekme.

Računica v tem pogledu torej vsekakor obstaja, zato mi ni jasno, zakaj bi v vodstvu EBEL negirali nekaj, kar ni vredno negiranja. Če bi bil sam danes v koži ljudi, ki vodijo Linz, bi bil jezen, kar pošteno jezen, saj zgodba o uspehu, predvsem pa zdravem način delovanja kluba praktično ni nič več vredna. Kdo bo položil račune vodstveni strukturi Črnih kril, če bo njihova zasedba v desetih tekmah, ki prihajajo, po naključju ujela slabo formo in zapravila odlično izhodišče pred končnico? Taisto končnico, ki seveda ne prinaša samo boljših obetov v rezultatskem, temveč tudi v denarnem smislu.

Navijači vodilne ekipe EBEL

Namesto največ 12 dvobojev v končnici jih bo Linz morda gostil le 9. Tri tekme v nabito polni dvorani pa jasno pokrijejo že dobršen del proračuna v sezoni oziroma povedano drugače, lahko poskrbijo za to, da je priprava na srednjeročno prihodnost še bolj uspešna, predvsem pa poštena do navijačev.


Foto: Sportida.com